Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
1. Preklic delnega umika ali delnega umika predloga za izvršbo ni mogoč, pač pa lahko upnik vloži nov predlog za izterjavo. 2. Sodišče nima nobene podlage v zakonu, da bi dovolilo izpolnitev denarne terjatve v obrokih, ne glede na to kakšno je premoženjsko stanje dolžnika. Na varstvo dolžnika je dolžno paziti samo v okvirih, ki jih predpisuje zakon.
Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se izvršba nadaljuje še za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od tolarske protivrednosti 12.000 DEM od 1.7.1991 do 2.7.1993, stroškov pravdnega postopka v znesku 120.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.1993 dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 34.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.3.1993 dalje do plačila, v ostalem pa se izvršba ustavi. Tako je odločilo, ker je upnik po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe delno umaknil predlog za izvršbo. V umaknjenem delu je zato izvršbo ustavilo.
Proti temu sklepu se pritožujeta obe stranki.
Dolžnica v pritožbi opisuje svoje slabo družinsko premoženjsko stanje in prosi, da jo sodišče oprosti plačila stroškov pravdnega postopka ter ji dovoli preostali dolg odplačati v celoti ali vsaj delno v več obrokih. Njena mesečna pokojnina znaša približno 35.000,00 SIT mesečno in z njo se preživljajo štirje člani družine.
Upnik v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje glede nadaljevanja izvršbe za stroške izvršilnega postopka napačna, ker je dovolilo nadaljevanje samo zaradi izterjave izvršilnih stroškov 34.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ne pa tudi za izterjavo vseh nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka. Z nadaljevanjem izvršilnega postopka bodo namreč nastali nadaljnji izvršilni stroški, predvsem v zvezi s cenitvijo in prodajo nepremičnin, do teh stroškov pa je upnik nedvomno upravičen.
Predlaga, da se odloči, da se izvršba nadaljuje glede vseh stroškov izvršilnega postopka, to je glede tistih, ki so dosedaj že nastali v znesku 34.100,00 SIT in tudi nadaljnjih izvršilnih stroškov.
Pritožbi nista utemeljeni.
Stroški pravdnega postopka (v znesku 120.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.1992 dalje do plačila) predstavljajo v konkretnem primeru del denarne terjatve upnika, do katere je upravičen na podlagi izvršljive sodne odločbe, sodbe Temeljnega sodišča v x, enote v x, ki je izvršilni naslov za to izvršbo. Sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati pravilnosti odločitve v sodni odločbi, ki je izvršilni naslov, niti jo ne more spreminjati ali kako drugače posegati v njo, temveč je dolžno samo voditi postopek za njeno prisilno izvršitev na podlagi predloga upnika (1. in 2. čl. Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP). Sodišče v izvršilnem postopku po zakonu tudi nima nobene možnosti dovoliti izpolnitve denarne terjatve v obrokih, ne glede na to kakšno je premoženjsko stanje dolžnika. Na varstvo dolžnika je dolžno paziti samo v okvirih, ki jih predpisuje zakon (5. čl. ZIP). Sodišče druge stopnje je glede na navedeno ugotovilo, da je pritožba dolžnice neutemeljena, zato jo je zavrnilno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 14. čl. ZIP).
Odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju izvršbe za izterjavo 34.100,00 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi je pravilna. Na naroku dne 16.9.1993 (zapisnik na list. št. 20) je upnica utesnila svoj predlog za izvršbo prav v takem obsegu, kot je navedeno v izreku sklepa. Tedaj je namreč izjavila, da vztraja še pri plačilu zakonitih zamudnih obresti od glavnice, pri plačilu pravdnih stroškov 120.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 34.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. Sodišče prve stopnje je tako odločilo, kar je v skladu z načelom dispozitivnosti iz 37. čl. ZIP. To določa, da upnik lahko ves čas postopka brez dolžnikove privolitve delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. V tem primeru sodišče s sklepom ustavi izvršbo. Pritožbene trditve upnika očitno pomenijo preklic delnega umika predloga, vendar tega sodišče ne more upoštevati, saj preklic umika ali delnega umika predloga ni mogoč. V skladu z določilom 3. odst. 37. čl. ZIP lahko upnik vloži le nov predlog za izterjavo nadaljnjih izvršilnih stroškov. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZIP).
Določbe ZPP (Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in ZIP, Ur. l. SFRJ št. 20/78 do 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo v tem sklepu na podlagi določila 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91 z dne 25.6.1991).