Jedro

Podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep z dne 13.06.2005, s katerim je vodja zemljiške knjige zavrnila predlog za vknjižbo hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu in predlaga spremembo sklepa tako, da se dovoli predlagani vpis. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev postopka. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom sklepa oziroma so si razlogi sklepa o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Sodišče namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izrecno navaja, da ugovor predlagateljice ni neutemeljen. Iz tega izhaja, da je očitno ugovor utemeljen, kar pa ne podpira izreka izpodbijanega sklepa. Nadalje sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da predlog ni vložila upravičena oseba, iz česar smiselno izhaja, da je predlagateljica, sedaj pritožnica, vložila predmetni zemljiškoknjižni predlog po osebi, ki ni upravičena za zastopanje. Predmetni zemljiškoknjižni predlog je v skladu s 3.odst. 142.čl. v imenu predlagateljice vložila notarka, ki je tudi sestavila notarski zapis. Torej je nesporno, da je bil predmetni zemljiškoknjižni predlog vložen po upravičeni osebi. Če je sodišče želelo povedati, da predlagateljica nima sposobnosti biti stranka oziroma da ni aktivno legitimirana za vložitev predmetnega predloga, bi moralo sodišče njen ugovor in zemljiškoknjižni predlog zavreči in ne zavrniti. Iz navedenega izhaja, da so razlogi sodbe tako pomanjkljivi, da se sklepa ne da preizkusiti, saj so razlogi nejasni in si med seboj nasprotujejo, kar v skladu z določilom 14.tč. 1.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Nadalje sodišče na različnih mestih povsem različno opredeljuje pooblastila podružnice, na primer: smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba; podružnica sicer lahko opravlja določene posle; podružnica kot taka lahko sodeluje pri pripravi in sklepanju pogodb. Iz navedenega izhaja, da obstajajo nasprotja med posameznimi razlogi izpodbijane sodbe (pravilno sklepa). Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh ugovornih navedb predlagateljice. Iz tega razloga ima izpodbijani sklep tako pomanjkljivost, zaradi katerih se sploh ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Veljavna zakonodaja nikjer ne veže sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti na imetništvo premoženja. Podružnica ni nosilec pravic in obveznosti matične družbe, temveč na podlagi zakonskega generalnega pooblastila za zastopanje v imenu in za račun matične družbe lahko opravlja vse posle, ki bi jih sicer lahko opravljala matična družba. Na tej podlagi je z lastnikom zastavljene nepremičnine sklenila pravni posel. V skladu z veljavnimi predpisi je ta pravni posel veljaven in je pritožnica s sklenitvijo citiranega pravnega posla v skladu z materialnim pravom postala nosilka premoženjske pravice v imenu in za račun matične družbe. Nesporno je, da če lahko podružnica veljavno vstopa v obligacijska razmerja, z vstopom pridobiva pravice in obveznosti, torej ima vsaj omejeno pravno sposobnost na področju materialnega prava. Posledično mora imeti tudi možnost uveljavljati tako pridobljene pravice v ustreznih postopkih. Zakon ne določa, da je lahko pravdna stranka samo fizična in pravna oseba in nihče drug. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ker predlagateljici kot podružnici zakon ne priznava pravne osebe, ne more biti nosilka pravic in obveznosti. Po 3.odst. 76.čl. ZPP lahko sodišče izjemoma in z učinkom le v določeni pravdi prizna pravdno sposobnost tudi tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka v skladu s splošnimi pravili. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vprašanja, ali je moč v konkretnem primeru predlagateljici izjemoma in z učinkom zgolj v tem postopku priznati sposobnost biti stranka v skladu z določilom 3.odst. 76.čl. ZPP. Pritožnica kot podružnica glede na predmetni postopek v bistvu izpolnjuje vse pogoje za pridobitev lastnosti stranke. Tako ima kot podružnica, torej oblika združevanja potrebnih sredstev za opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu, svoje ime in sedež, je vpisana v sodni register, ima matično številko, ima zakonite zastopnike, ki lahko v njenem imenu izjavljajo voljo. Prav tako je podružnica tisti del podjetja tuje gospodarske družbe, ki ga slednja nameni za opravljanje gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Podružnica pravic in obveznosti ne nosi zase, temveč v imenu in za račun matične družbe. Nadalje sodišče prve stopnje napačno uporablja materialno pravo, ko navaja, da če bi zaradi neporavnave terjatve ob zapadlosti prišlo do prodaje zastavljenih nepremičnin, se upnica kot podružnica ne bi mogla vknjižiti kot lastnica teh nepremičnin, s čimer bi institut hipoteke oziroma zastavne pravice na nepremičnini povsem izgubil svoj pomen. Nepremičnina se praviloma proda tretji osebi in ne upniku in se upnik zgolj poplača iz sredstev, pridobljenih s prodajo. V tem delu je sodišče preseglo svoje pristojnosti, saj je očitno zavrnilo vpis in predlagateljičin ugovor ter posledično zemljiškoknjižni predlog, ker predlagani vpis za predlagateljico oziroma za upnico ne imel smisla. Pritožba nato obrazlaga obratovanje tuje banke v Sloveniji in meni, da če podružnica lahko veljavno sklepa posle o zavarovanju (zavezovalne pravne posle), je tudi logična posledica, da se podružnica lahko udeleži razpolagalnega pravnega posla, ki je pri pogodbi o ustanovitvi hipoteke ravno vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Sodišču prve stopnje očita, da je nepopolno oziroma napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da pritožnica kot podružnica nima premoženja, saj pridobiva tudi premoženjske pravice oziroma premoženje, upravlja s premoženjem, ki je sicer v lasti matične družbe, ima pa tudi transakcijski račun. Na koncu pritožba opozarja, da je stališče sodišča v izpodbijanem sklepu v nasprotju z načelom pravne varnosti in enotnosti sodstva. Okrajno sodišče v P. je, kakor tudi druga zemljiškoknjižna sodišča v Republiki Sloveniji, doslej vpisovalo hipoteke v korist predlagateljice in v dokaz prilaga kopijo izpiska iz zemljiške knjige z dne 16.06.2005, iz katerega je jasno razvidno, da je predlagateljica vpisana kot hipotekarni upnik, prilaga pa tudi fotokopijo sklepa Okrajnega sodišča v P. z dne 17.03.2005 o dovolitvi vpisa, s katerim je Okrajno sodišče v P. dovolilo vknjižbo skupne hipoteke, zaznambo skupne hipoteke in zaznambo izvršljivosti pri nepremičnini v korist predlagateljice.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in tudi ne tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti in so naštete v 2.odst. 350.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 120.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Izpodbijani sklep ima vse razloge, iz katerih je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor, razlogi so jasni in se sklep da preizkusiti. Prvostopno sodišče je res zapisalo, da ugovor predlagatelja ni neutemeljen, vendar pa je to napako odpravilo s popravnim sklepom z dne 05.01.2006. Neutemeljene so pritožbene trditve, da iz navedbe v razlogih izpodbijanega sklepa, da predloga ni vložila upravičena oseba, smiselno izhaja, da je predlagateljica vložila zemljiškoknjižni predlog po osebi, ki ni upravičena za zastopanje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem jasno izhaja, da je s tem mišljeno, da predloga ni vložila predlagateljica (podružnica) kot upravičena oseba, saj mora po določbi 3. odst. 142. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) notar nemudoma po sklenitvi posla predlagati vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti in zakonsko pooblastilo nadomešča posebno pooblastilo stranke in notar nastopa kot pooblaščenec stranke, kar vse je bilo storjeno. Legitimacija stranke se presoja po materialnem pravu, zato je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo ugovor (in predlog za vknjižbo). Prav tako niso podana nasprotja med posameznimi razlogi izpodbijanega sklepa in so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh ugovornih navedb predlagateljice. Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku na drugi strani sklepa navedlo, da so nadaljnje ugovorne navedbe irelevantne in nimajo nikakršne zveze z dejstvom, da podružnica ne more biti nosilka pravic in obveznosti. Torej se je sodišče opredelilo samo do tistih razlogov, ki so bistveni za odločitev, ni pa se posebej opredeljevalo do nerelevantnih ugovornih navedb.

Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom, ki skupaj s sklepom vodje zemljiške knjige predstavlja celoto, odločitev še dodatno utemeljila s tem, da podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka. Pritožba načeloma pravilno opozarja, da mora tisti, ki je po materialnem pravu nosilec kakšne premoženjske pravice, imeti tudi možnost, da to pravico po potrebi sodno uveljavi. Vendar pa je zemljiškoknjižno sodišče v obravnavanem primeru pravilno zaključilo, da podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Kot organizacijski del matičnega podjetja ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar ni nosilka pravnih poslov, nosilec je vedno matično podjetje, ki odgovarja tudi za vse njene obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem. Enako velja za banke (52. do 57.čl. Zakona o bančništvu). Podružnica je del tujega podjetja in njeno premoženje je sestavni del premoženja tujega podjetja, ki je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice, zato so neutemeljeni očitki pritožbe, da sodišče predlagateljici ni priznalo statusa pravne osebe po 3.odst. 67.čl. ZPP. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa izhaja tudi iz 24. in 25.čl. ZZK-1. Zemljiška knjiga je javna evidenca o pravicah na nepremičninah in ima poleg konstitutivnega tudi publicitetni učinek, saj se vodi z namenom javne objave pravic in dejstev, pomembnih za promet z nepremičninami. Omenjeno je že bilo, da premoženje podružnice pripada družbi, kar omenja tudi pritožba in da zato tudi podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, zato je ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v katero korist je hipoteka ustanovljena. Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1). Pri tem se ni opredeljevalo do pritožbenih trditev, ki za odločitev niso relevantne.