Jedro

Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu, da je od tožene stranke dobil le obvestilo o prehodu k drugemu delodajalcu. ZDR v tretjem odstavku 204. člena omogoča direktno sodno varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in glede na postavljeni tožbeni zahtevek predhodni postopek pri delodajalcu niti ne bi bil potreben.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika in odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da gre v obravnavnem primeru za spremembo delodajalca in da ne gre za prenehanje delovnega razmerja oziroma odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali da krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, mora delavec pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v osmih dneh po prejemu delavčeve zahteve svojih obveznosti ne izpolni oziroma ne odpravi kršitev, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo. Ker tožnik ni izkazal (pravilno dokazal), da se je z zahtevo najprej obrnil na delodajalca, ne obstajajo procesne predpostavke za tožbo, zato je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima pravni interes za vložitev tožbe in da je sodišče dolžno o njej vsebinsko odločiti. Sodišče je z izpodbijanim sklepom kršilo 22. in 23. člen Ustave RS, ker je tožniku odreklo pravico do sodnega varstva. V reviziji tožnik navaja, da je zahteval sodno varstvo skladno s pravnim poukom, ki je bil naveden v ugotovitvenem sklepu. Sklep po vsebini odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je tudi razlog za navedbo pravnega pouka. S tem sklepom ga je tožena stranka spravila v pravno negotovost, zato bi sodišče o zahtevku moralo odločiti. V dvomu je potrebno vse izjave obravnavati v korist delavca. Poleg tega izpodbijanega sklepa ni sprejel oz. izdal prevzemnik delavca kot novi delodajalec, kar kaže, da je tožena stranka izdala sklep brez vednosti in soglasja tožnika.

4. V skladu s 375. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga je sprejelo sodišče druge stopnje.

8. Revizija očita sodbama sodišč druge in prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar te kršitve ne konkretizira. V reviziji tožnik ne pove, do katerih odločilnih dejstev, ugotovljenih v postopku na prvi stopnji, se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Zato teh navedb revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

9. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) v 73. členu ureja spremembo delodajalca. V prvem odstavku 73. člena je določeno, da v primeru, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja, dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene ali druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerji, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku, mu lahko delodajalec prenosnik izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

10. Revizijske trditve, da je sklep, ki ga je tožniku dala tožena stranka, potrebno razumeti kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem v izpodbijani sodbi, da gre pri tem sklepu le za obvestilo delodajalca delavcu ob prehodu k drugemu delodajalcu zaradi prenosa dejavnosti na podlagi 73. člena ZDR. V zadevi VIII Ips 559/2007 z dne 17. 6. 2008 je revizijsko sodišče zavzelo stališče, da v primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Delavec vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu prenosniku, ohrani pri delodajalcu prevzemniku. Spremeni se le delodajalec, kar ima na videz podobne posledice kot pri prenehanju delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja (1).

11. Tožnik je s tožbo uveljavljal, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi, dana v obliki ugotovitvenega sklepa, izreče za nično in da se v celoti razveljavi in odpravi. Vendar tožniku pri toženi stranki ni prenehalo delovno razmerje na podlagi ugotovitvenega sklepa, ko to zmotno izhaja iz tega sklepa. Ugotovitveni sklep je sam s seboj v nasprotju, in sicer v delu, ko navaja, da je delavcu z dnem prenosa prenehalo delovno razmerje in v delu, ko citira prvi odstavek 73. člena ZDR.

12. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je štelo, da tožnik ni dokazal, da je pri delodajalcu uveljavil predhodni postopek v zvezi z morebitnimi kršitvami njegovih pravic iz delovnega razmerja po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR in zato niso bile podane procesne predpostavke za predmetno tožbo. Sodišče druge stopnje se je s takšno presojo strinjalo. Vendar je takšno stališče napačno. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu, da je od tožene stranke dobil le obvestilo o prehodu k drugemu delodajalcu. ZDR v tretjem odstavku 204. člena omogoča direktno sodno varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in glede na postavljeni tožbeni zahtevek, predhodni postopek pri delodajalcu niti ne bi bil potreben. Ob upoštevanju dejstva, da je tožnika delodajalec prevzemnik prevzel na delo in da tožnik tam dela, je nesmiselno od tožnika zahtevati, da od delodajalca prevzemnika zahteva odpravo kršitev in izvede predhodni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 204. člena, ker tožnik od delodajalca prevzemnika ne zahteva ničesar. Tožnik tudi proti delodajalcu prenosniku predhodnega postopka ne more uveljaviti, ker pri toženi stranki (delodajalcu prenosniku) ni več zaposlen.

13. Ker je revizijo vložil tožnik, revizijsko sodišče ni spremenilo izpodbijanega sklepa, ker je za tožnika zavrženje tožbe ugodnejša rešitev, kot pa zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim bi bilo o njegovem zahtevku odločeno meritorno (383. člen ZPP v povezavi 359. členom ZPP).

14. Sodišče je zaradi povedanega v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Sodba VIII Ips 175/2007 z dne 25. 3. 2008