Jedro

Ker je bil tožnik pravnomočno kaznovan zaradi prekrška zoper javni red in mir, je pravilna presoja, da gre za osebo, ki je neprimerna, da bi orožje imela in nosila, saj je pričakovati, da bo orožje zlorabil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 943/95-11 z dne 10.1.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 25.4.1995. Tožena stranka je z njo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote L. z dne 13.2.1995, s katero je bilo med drugim odločeno, da se zavrne zahtevek tožnika za izdajo dovoljenja za nabavo novega orožja in hkrati da se mu odvzame lovsko puško, s strelivom in orožnim listom. Iz odločbe Sodnika za prekrške z dne 29.9.1993, s katero je bil tožnik denarno kaznovan zaradi prekrška po členu 10/1 točka 1 Zakona o prekrških zoper javni red in mir, je razvidno, da je brez pravega razloga pretepel na javnem kraju S.P. in se hkrati vedel na predrzen in surov način. Oškodovanec je utrpel udarnine na nosu, rano na spodnji ustnici, odrgnino na trupu ter odrgnino na desni strani stegnenice. Tožniku je bila izrečena le denarna kazen, čeprav je za tak prekršek predpisana zaporna kazen kot edina kazen. Zaradi podobnega ravnanja je bil 7.2.1993 zoper tožnika podan nov predlog za uvedbo postopka o prekršku, ki naj bi ga tožnik storil s tem, da je brez razloga pretepel F.K.. Okoliščine storitve obeh prekrškov kažejo na to, da je pritožnik agresivna osebnost, ki svoje probleme rešuje z uporabo sile. To potrjujeta tudi bivša žena tožnika M.K. in D.B., ki sta bila zaslišana kot priči. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da sta bila tožniku odvzeta lovsko orožje in orožni list ter strelivo, hkrati pa je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo dovoljenja za nabavo lovskega orožja, vse na podlagi 31. člena v zvezi s 3. alineo 1. odstavka 19. člena Zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 in RS, št. 44/90 - ZOro). Iz teh določb izhaja, da se dovoljenje za nabavo orožja, orožni list, oziroma dovoljenje za posest orožja ne sme izdati oziroma, da se odvzame orožni list, dovoljenje za posest orožja, orožje in strelivo osebi, obsojeni za tako kaznivo dejanje oziroma kaznovani za tak prekršek zoper javni red in mir, hujše prekrške po tem zakonu, ki jo dela neprimerno, da bi imela in nosila orožje, ali je mogoče od nje pričakovati, da bo orožje zlorabila. Podlaga za takšno odločitev je že, če je oseba spoznana za odgovorno za tak prekršek zoper javni red in med ali za hujše prekrške po ZOro, ki jo delajo neprimerno, da bi orožje imela in nosila in je od nje mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabila. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na pravnomočno odločbo sodnika za prekrške z dne 29.9.1993, ki jo povzema. Ravnanje tožnika, opisana v navedeni odločbi tudi po oceni sodišča prve stopnje kažejo, da je tožena stranka utemeljeno zaključila, da v tem primeru obstajajo okoliščine, ki delajo tožnika za neprimernega, da bi imel in nosil orožje, zato je hkrati iz istih razlogov neutemeljeno zavrnila zahtevek za izdajo dovoljenja za nabavo novega orožja.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in razsodi v "tožnikovo korist". Sodišče je svojo odločitev oprlo na Zakon o orožju, ki pa je bil razveljavljen, saj je 5.1.2001 začel veljati nov Zakon o orožju (Uradni list RS, št. 61/2000). Tožnik naj bi se pretepal na javnem prostoru dne 6.10.1991. Odločba sodnika za prekrške je bila izdana 29.9.1993, 7 dni pred dnem absolutnega zastaranja. Zato je nemogoče, da se takšna odločba šteje kot pravnomočna. Tožnik je bil obtožen prekrška po 1. točki 11. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Za tak prekršek ni predpisana izključno zaporna kazen. Zakon o prekrških nima 312. členov ampak samo 292. V celotnem postopku je še več napak. V kazenskem pravu se izrečena kazen po določenem času izbriše iz kazenske evidence. Po 10 letih od dogodka je nastopil čas, da bi se tudi kazen zaradi prekrška izbrisala.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pritožbeno sodišče se strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče v upravnem sporu opravlja kontrolo zakonitosti izpodbijane upravne odločbe. Ta kontrola obsega presojo dejanskega stanja in pravilnost uporabe procesnega in materialnega zakona, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi razveljavljenega zakona in da je od dogodka poteklo že več kot 10 let. Iz istih razlogov tudi ni utemeljeno tožnikovo sklicevanje na izbris iz evidence prekrškov, sicer pa tega inštituta Zakon o prekrških niti ne pozna.

Tudi ostali pritožbeni ugovori nimajo podlage ne v odločbi Sodnika za prekrške, in tudi ne v določbah Zakona o prekrških zoper javni red in mir ter v določbah Zakona o prekrških.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.