Jedro

Če je prejšnji lastnik po podržavljenju odkupil svoje zemljišče, se denacionalizacija izvede tako, da je upravičen za odškodnino, ki predstavlja valorizirano kupnino. Pri tem se kupnina revalorizira na podlagi dolarskega količnika, ki je z ZDen uveljavljen za revalorizacijo vrednosti podržavljenih podjetij, preko ustavno-sodne prakse in upravno-sodne prakse pa tudi za revalorizacijo odškodnin (72. in 73. člen ZDen) ter tudi revalorizacijo kupnine (42/6 člen ZDen).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z 2. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 95/05-odl. US in 45/06-odl. US) ugodilo tožbi drugo tožnice (SOD) in odpravilo 1. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 23.2.2006, in v tem obsegu zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek; s 3. točko izreka pa je zavrnilo tožbo prvo tožnika. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti delno spremenila odločbo Upravne enote Grosuplje z dne 29.1.2.2004, in sicer tako, da je ponovno odmerila odškodnino za podržavljene nepremičnine parc. št. 9/1 in 9/2 k.o..., in sicer višjo kot jo je prej odmeril prvostopni organ, sicer pa je pritožbo tožnika zavrnila.

Prvostopno sodišče je ugodilo tožbi SOD in 1. točko izreka odločbe tožene stranke odpravilo in ji v tem delu vrnilo zadevo v ponoven postopek, ker tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da je v svoji odločbi določila drugačno višino odškodnine za podržavljeno premoženje iz razloga spremembe menjalnega tečaja med EUR in USD. V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ki se v denacionalizacijskem postopku uporablja na podlagi 2. odstavka 6. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), se namreč zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju zadeve ob izdaji odločbe prvostopnega organa, torej je bilo treba ob reševanju pritožbe uporabiti menjalni tečaj v času izdaje prvostopne odločbe. Ker pa je tožena stranka uporabila drug menjalni tečaj, je njena odločba v tem delu nezakonita in nepravilna. Tožbo prvo tožnika glede nepremičnin parc. št. 9/1 (mlin in vodne naprave) je prvostopno sodišče zavrnilo, ker gre upravičencu v primeru, če je kot prejšnji lastnik podržavljeno premoženje odkupil, v postopku denacionalizacije v skladu s 6. odstavkom 42. člena ZDen le revalorizirana kupnina. Ta pa je bila v tem primeru pravilno revalorizirana na podlagi Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (v nadaljevanju Odredba). Zavrnjena je bila tožbena navedba, da bi mu bilo treba vrniti podržavljene nepremičnine do celote, saj je iz listin v upravnih spisih razvidno, da je bil ob podržavljenju lastnik teh nepremičnin le do 7/8. Zoper prvostopno sodbo se prvo tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe do plačila. Navaja, da mu za podržavljeno premoženje pripada večja odškodnina, saj določba 6. odstavka 42. člena ZDen ne določa, kako se kupnina za podržavljeno premoženje valorizira. Po njegovem mnenju jo je treba valorizirati v skladu s 6. členom ZDen, to je po splošnih odškodninskih predpisih, to je na podlagi cenitve. S tem se strinja tudi prvostopno sodišče, vendar napačno sklene, da je v tem primeru revalorizacija po Odredbi, saj tega 6. odstavek 42. člena ZDen ne določa. Tožena stranka in prizadeta stranka - SOD na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru med strankami ni sporno, da gre za situacijo iz 6. odstavka 42. člena ZDen, da se v tem primeru za določitev odškodnine uporabijo splošni odškodninski predpisi (1. odstavek 6. člena ZDen), torej, da se odškodnina prizna v obliki revalorizirane kupnine, sporno pa je, kako se v tem primeru, revalorizira kupnina. Namreč, ali se kupnina revalorizira po splošnih odškodninskih predpisih, ali po metodologiji, ki jo za revalorizacijo ob podržavljenju ugotovljenih vrednosti podjetij določa 5. odstavek 44. člena ZDen in na po njegovi podlagi izdana Odredba.

Ker v 6. odstavku 42. člena ZDen ni določeno, na kakšen način se revalorizira kupnina za odkup podržavljenega premoženja s strani prejšnjega lastnika, je v tem delu pravna praznina, ki pa sta jo tako Upravno sodišče kot tudi Vrhovno sodišče RS zapolnila z analogijo.

V teoriji in sodni praksi sta zakonska in pravna analogija sredstvi, s katerima se zapolnjujejo pravne praznine. Zakonodajalec je v 5. odstavku 44. člena ZDen izrecno predvidel in uredil primer valorizacije ob podržavljenju ugotovljene denarne vrednosti podržavljenih podjetij. V obravnavanem primeru gre za bistveno podoben primer, ki ga pa zakonodajalec ni izrecno uredil. Ker je zakonodajalec v 5. odstavku 44. člena ZDen uredil podoben primer, ki se v bistvenih lastnostih ujema s zakonsko neurejenim primerom v 6. odstavku 42. člena ZDen, je prvostopno sodišče povsem pravilno uporabilo za zapolnitev opisane pravne praznine zakonsko analogijo in sprejelo izpodbijano stališče, da se tudi v primeru odškodnine po 6. odstavku 42. člena ZDen plačana kupnina revalorizira na podlagi določb Odredbe. Enako je pritožbeno sodišče odločilo v številnih drugih primerih (na primer U 938/95 z dne 14.4.1999, opr. št. I Up 717/2003 z dne 7.4.2005). Z uporabo analogije je tudi Ustavno sodišče RS s svojo odločbo, opr. št Up 201/95 z dne 19.11.1997, ocenilo kot primerno uporabo Odredbe tudi za revalorizacijo odškodnine, ki jo ureja 1. odstavek 72. člena ZDen.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen ZUS-1). ZUS-1 pa je v tem primeru uporabilo na podlagi 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS-1. Skupaj z zavrnitvijo pritožbe je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi tožnikov zahtevek za povračilo stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP, ki se v upravnem sporu primerno uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 22. člena ZUS-1).