Jedro

Ker je bila odločitev Zbora lovcev sprejeta z nezadostno večino, kar je bilo že pojasnjeno, jo je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo, kar pomeni, da po odpravi le-te še vedno obstoji odločitev disciplinske komisije, zoper katero je vložena pritožba, o kateri mora Zbor lovcev ponovno odločati. V primeru, če bi sodišče prve stopnje odpravilo tudi odločbo disciplinske komisije, bi morala le-ta ponovno odločati o disciplinskem prekršku, o katerem pa je bilo že odločeno, ni pa bila odločitev še pravilno preizkušena na pritožbeni stopnji, torej na Zboru lovcev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep Zbora lovcev LD z dne 9. 1. 2022 o pritožbi tožnika zoper sklep disciplinske komisije odpravi (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na odpravo sklepa senata disciplinske komisije LD (II. točka izreka) in toženki naložilo povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 312,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zoper II. točko izreka. Navaja, da je z odločbo disciplinske komisije štev. 02-67/2021 z dne 17.10.2021 bil tožnik spoznan za krivega prekrška po 38. členu Pravil Lovske družine (v nadaljevanju Pravila) in mu je bil izrečen ukrep izključitve iz LD. O pritožbi zoper navedeno odločbo je odločal Zbor Lovcev. Poudarja, da na Zboru lovcev noben od predlogov pri odločanju o pritožbi tožnika zoper sklep disciplinske komisije ni prejel zadostne večine. Ker Zbor lovcev ni potrdil prvostopenjske odločitve disciplinske komisije, je bila s tem odpravljena tudi odločba štev. 02-67/2021 disciplinske komisije. Pritožuje se tudi zoper stroškovno odločitev. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi sklep senata disciplinske komisije LD z dne 17. 10. 2021 in toženki naloži tožniku povrniti njegove pravdne stroške. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Toženka se pritožuje iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da so lovci na Zboru lovcev glasovali za 1., 2., ali 3. možnost (1. pritožba se zavrne in potrdi sklep komisije, 2. pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako da se sankcija spremeni in 3. pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi). Vztraja, da je treba glasovnice za točko 1 in 2 sešteti in je tako bila večina glasov „ZA“ potrditev odločitve disciplinske komisije o disciplinskem prekršku, do razhajanj je prišlo le glede izrečenega ukrepa. Meni, da je sodišče prve stopnje v zvezi s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožuje se tudi zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je nepravilno priznalo stroške zastopanja pooblaščenca tožnica na Zboru lovcev in sicer 300 točk za zastopanje, odsotnost iz pisarne 80 točk in kilometrino za 400 km. Ob tem pritožba izpostavlja, da je pooblaščenec na Zboru lovcev zastopal tožnika in A. A., tako da mu v primeru, da je do povrnitve teh stroškov upravičen, gre le polovičen znesek. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Zahteva povrnitev stroškov.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev.

7. Na podlagi v tožbi zatrjevanega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik s svojim ravnanjem izčrpal pravna sredstva znotraj lovske družine, zato je dopustno sodno varstvo po 14. členu Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1).1

8. Bistvo pritožbe toženke je, da je treba glasovnice za točko 1 (pritožba se zavrne in se potrdi odločitev disciplinske komisije) in 2 (pritožbi se ugodi in se spremeni odločitev disciplinske komisije glede sankcije) sešteti in zaključiti, da je bila večina glasov „ZA“ potrditev odločitve disciplinske komisije o disciplinskem prekršku, do razhajanj med člani Zbora lovcev je prihajalo le glede sankcije. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da so lovci na zboru glasovali o treh različnih možnostih: 1. pritožba se zavrne in potrdi sklep komisije, 2. pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako da se sankcija spremeni in 3. pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi. Nobena od treh možnosti ni dobila zadostne večine. Pravila lovske družine (v nadaljevanju Pravila) v drugem odstavku 17. člena2 določajo, da se na Zboru lovcev odloča z večino glasov prisotnih članov. Pri glasovanju je največ glasov dobil sklep pod točko 1, za katerega je glasovalo 19 članov lovske družine. Ker je bilo na Zboru lovcev prisotnih 46 članov, bi bil sklep sprejet z večino prisotnih v primeru, če bi zanj glasovalo 24 članov. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sklep ni bil sprejet z zadostno večino.

9. Pritožbene navedbe, da sta 1. in 2. točka zasledovali isto odločitev o obstoju disciplinskega prekrška, razlikovali sta se le v sankciji, kar po mnenju pritožbe pomeni, da je bila odločitev o odgovornosti za disciplinski prekršek sprejeta s potrebno večino, ne držijo. Sklepa pod posamezno točko ni mogoče deliti na odločitev o odgovornosti za prekršek in na odločitev o sankciji, temveč se na Zboru lovcev glasuje o predlogu sklepa kot celoti. Kot je namreč že pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, tisti član, ki je obkrožil predlog sklepa pod točko 2 (za ugoditev pritožbi in spremembo sklepa) ni glasoval za zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske odločbe (sklep pod točko 1), kot je to napačno ugotovil predsedujoči Zbora lovcev v odločbi z dne 9. 1. 2022 (priloga A4). Tudi iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je 44 lovcev na tajnem glasovanju odločalo glede pritožbe tožnika na način glasovanja o treh točkah: „1. potrdi, 2. spremeni, 3. razveljavi,“ kar kaže na različne predloge sklepov, o katerih se je glasovalo. Iz odločbe namreč ne izhaja, da bi člani glasovali ločeno o odgovornosti za prekršek in ločeno o sankciji zanj. Nadalje je zapisano tudi, da je predlog pod točko 1 prejel 19 glasov, pod točko 2 12 glasov in pod točko 3 13 glasov. Iz odločbe tudi izhaja, da je bila odločitev iz izreka te odločbe sprejeta z 19 glasovi. To pa je v nasprotju s Pravili, zato je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo odločitev Zbora lovcev, ki bo moral ponovno odločati o tožnikovi pritožbi.

10. Glede na navedeno je tudi pritožba tožnika, da je odločitev disciplinske komisije s tem, ko je Zbor lovcev ni potrdil, odpravljena, neutemeljena. Sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo, da v postopku pred disciplinsko komisijo ni bilo nobenih kršitev, ki jih je očital tožnik. Tožnik razlogov sodišča prve stopnje o tem tudi ne graja s pritožbo. Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje odpravilo odločitev Zbora lovcev pa ne pomeni tudi avtomatizma odprave odločitve disciplinske komisije. Sodišče v postopkih, kot je obravnavani, postopa po določilih ZPP. Ker je bila odločitev Zbora lovcev sprejeta z nezadostno večino, kar je bilo že pojasnjeno, jo je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo, kar pomeni, da po odpravi le-te še vedno obstoji odločitev disciplinske komisije, zoper katero je vložena pritožba, o kateri mora Zbor lovcev ponovno odločati. V primeru, če bi sodišče prve stopnje odpravilo tudi odločbo disciplinske komisije, bi morala le-ta ponovno odločati o disciplinskem prekršku, o katerem pa je bilo že odločeno, ni pa bila odločitev še pravilno preizkušena na pritožbeni stopnji, torej na Zboru lovcev.

11. Obe pritožbi grajata tudi stroškovno odločitev, glede katere je sodišče druge stopnje opravilo uradni preizkus, saj nobena od pravdnih strank odmere stroškov (razen potnih stroškov pooblaščenca toženke, o katerih bo obrazloženo v nadaljevanju) konkretizirano ne graja. Ta je pokazal, da so bili pravdni stroški pravilno odmerjeni in naloženi v plačilo tožniku, ki v predmetnem postopku ni uspel. 12. V zvezi s pritožbeno grajo glede odmere stroškov pooblaščencu tožnika za zastopanje na Zboru lovcev, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pooblaščenec zastopal tožnika na Zboru lovcev in je zato priglasil stroške zastopanja v tožbi. Toženka priglašenim stroškom ni ugovarjala v smislu, da so previsoki oziroma da bi se morali deliti na polovico iz razloga, ker je pooblaščenec tožnika ob tožniku zastopal še eno stranko, kot sedaj navaja v pritožbi. Ker takega ugovora toženka ni postavila, sodišče prve stopnje o njem tudi ni moglo odločati in je pravilno odločilo tako, da je pooblaščencu tožnika odmerilo tudi stroške zastopanja tožnika na Zboru lovcev, kot so bili priglašeni.

13. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi pravdnih strank kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

1 Ker je lovska družina po prvem odstavku 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) društvo polnoletnih oseb, ki se ustanovi, deluje in preneha obstajati po predpisih o društvih. Zakon o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) pa v 14. členu dopušča sodno varstvo v primerih, ko so izčrpana vsa pravna sredstva znotraj društva (v obravnavanem primeru lovske družine) in sicer v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve. 2 Kot tudi četrti odstavek 13. člena Zakona o društvih.