Jedro

Ker je bila nagrada odvetniku določena v okviru brezplačne pravne pomoči, je po presoji sodišča upravičena uporaba 5. točke opombe tretjega dela tarife ZOdvT, po kateri dobi postavljeni ali dodeljeni odvetnik v primeru, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti, polovico tako določene nagrade.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku priznala stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči v višini 244,01 EUR. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da je bila z odločbo Bpp 371/2009 z dne 2. 11. 2009 prosilcu A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč za nadaljnje zastopanje v zadevi Pd 486/2009 pred Delovnim sodiščem na prvi stopnji in da le-to nudi odvetnik B.B. Po prejemu izpolnjene napotnice dodeljenega odvetnika dne 10. 11. 2009 in izdatka sodne poravnave v zadevi opr. št. Pd 486/2009 z dne 4. 11. 2009, je organ za brezplačno pravno pomoč stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči odmeril v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. list RS, št. 67/2008 s spremembami) tako, da je od vrednosti spornega predmeta, ki ga je določil na podlagi drugega odstavka 24. člena ZOdvT (6 x 1.800,00 EUR) v višini 10.800,00 EUR določil nagrado ob uporabi tabele 36. člena citiranega zakona v višini 162.00 EUR. Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč po navedeni odločbi brezplačne pravne pomoči dodeljena od 26. 10. 2009, se upoštevajo samo potrebne odvetniške storitve od tega datuma. Dodeljenemu odvetniku je organ za brezplačno pravno pomoč priznal nagrado za narok po tarifni št. 3102 v višini 194,40 EUR in nagrado za sporazum po tarifni št. 1111 v višini 113,40 EUR. Po petem odstavku tretjega dela ZOdvT po opombi 3 pripada odvetniku polovica določene nagrade, torej 153,90 EUR, saj je zastopal v okviru brezplačne pravne pomoči. Organ je upošteval še izdatke za izdelavo in izročitev dokumentov po tarifni št. 6000 v višini 10,00 EUR in pavšal za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 EUR ter potne stroške v višini 19,44 EUR. Na seštevek navedenih zneskov je obračunal 20 % DDV, ki znaša 40,67 EUR, tako znaša vse skupaj za izplačilo odvetniku 244,01 EUR.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločitev tožene stranke ker meni, da je bil v zadevi napačno uporabljen predpis in sicer peti odstavek tretjega dela tarife ZOdvT, ko je bila tožniku priznana samo polovica zneska nagrade. Meni, da velja polovična nagrada samo za fiksno določene postavke, npr. tarifa 3220, 3221 in za nagrade določene v razponu, kjer dobi dodeljen odvetniku polovico srednje vrednosti tako določene nagrade, medtem ko peti odstavek tretjega dela tarife ne velja za nagrade določene z količnikom, saj je zanj že uporabljena nižja tarifa po 36. členu ZOdvT in zato ni možno še dodatno polovično znižanje. Tako bi namesto 244,01 EUR moralo v izpodbijanem sklepu biti priznanih 428,68 EUR. Pri ugotavljanju dejanskega stanje je tožena stranka napačno določila vrednost spornega predmeta na podlagi drugega odstavka 24. člena ZOdvT v višini 10.800,00 EUR, saj je uporabila neto vrednost plače (7. člen pogodbe o zaposlitvi), kar je v nasprotju s citiranim členom, ki izrecno določa, da se v delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi vrednost predmeta določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade, to pa je v tej zadevi 3.868,60 EUR. Predlaga, da sodišče samo določi višino odvetniške nagrade skupaj s povrnitvijo pravdnih stroškov, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep odpravi in vrne zadeva toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo dodatno utemeljila svojo odločitev. Navedla je, da je vrednost predmeta odvetniške storitve določena v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZOdvT na podlagi razpoložljivih podatkov o dohodkih prosilca za brezplačno pravno pomoč. Glede na to, da je tožnik zastopal stranko v okviru brezplačne pravne pomoči, se mu nagrada izplača iz državnega proračuna in se za določanje višine nagrade uporabi tabela 36. člena ZOdvT, ki v predmetni zadevi znaša 162,00 EUR. Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč po navedeni odločbi brezplačne pravne pomoči dodeljena 26. 10. 2009, se upoštevajo samo potrebne odvetniške storitve od tega datuma, kar je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZBPP. V predmetni zadevi se uporabi tretji del tarife ZOdvT, saj je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za postopek pred delovnim sodiščem na prvi stopnji. Tarifa določa dejstva, na podlagi katerih je določena nagrada. Ponavlja navedbe iz izpodbijanega sklepa, da je tožniku pripadla nagrada za narok po tarifni št. 3102 v višini 194,40 EUR in nagrada za sporazum po tarifni št. 1111 v višini 13,40 EUR. Seštevek nagrade pa je znižan na polovico po petem odstavku opombe 3 tretjega dela ZOdvT, saj je bil tožnik (odvetnik) dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči. Navaja tudi katere izdatke je organ za brezplačno pravno pomoč še upošteval in zaključuje, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in predlaga, da ga sodišče zavrne.

V odgovoru na odgovor toženca tožnik ponovno izpostavlja svoje nestrinjanje z uporabo petega odstavka tretjega dela tarife in napačne določitve vrednosti spornega predmeta.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Tožena stranka pa je za svojo odločitev navedla pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS, št. 105/2006, ZUS-1). Zato tožnik s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta in višino potrebnih stroškov odvetniške storitve iz tega razloga ne more uspeti.

Iz odločbe, s katero je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se prosilcu A.A. odobri brezplačna pravna pomoč (Bpp 371/2009-2 z dne 2.11.2009), namreč izhaja, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč (le-ta pa je bila vložena 26. 10. 2009) prejel povprečno 508,37 EUR neto plače na mesec in 409,18 EUR iz naslova nadomestila za čas brezposelnosti. Zato so navedbe tožnika, da bi morala biti vrednost spornega predmeta določena na podlagi zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani po obračunskem listu z dne 4. 11. 2009 (v višini 3868,60 EUR, 2345,30 EUR oz. 3849,00 EUR) neutemeljene in v nasprotju s podatki upravnega spisa. Glede na to, da je bila nagrada določena v okviru brezplačne pravne pomoči, je po presoji sodišča upravičena tudi uporaba 5. točke opombe tretjega dela tarife ZOdvT, po kateri dobi postavljeni ali dodeljeni odvetnik v primeru, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti, polovico tako določene nagrade. Identično pravno stališče glede uporabe 5. točke opombe tretjega dela tarife (ZOdvT) je to sodišče zavzelo že v sodbi II U 442/2009-16 z dne 5. 5. 2010. Glede na navedeno je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi stroškov temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi sama svoje stroške postopka.