Jedro

Določba petega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT se razlaga tako, da v okvir polovičnega znižanja višine nagrad za dodeljene in postavljene odvetnike ne spadajo nagrade, določene glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, saj za dodeljene in postavljene odvetnike za ta način določanja nagrade ZOdvT že v 36. členu določa nižje zneske.

Po drugem odstavku 24. člena ZOdvT je za določitev vrednosti predmeta za spor, kjer je bil odvetnik dodeljen za zastopanje upravičenca za brezplačno pravno pomoč v individualnem delovnem sporu o izrednem prenehanju pogodbe o zaposlitvi treba upoštevati zadnjih šest dohodkov upravičenca v bruto zneskih, ki so mu bili izplačani pred nastankom nagrade, torej v časovnem okviru pred nastankom odvetnikove nagrade.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 371/2009 z dne 24. 11. 2009, in se zadeva vrne temu sodišču v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora in stroške revizijskega postopka v skupnem znesku 312 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 371/2009 z dne 24. 11. 2009, s katero je navedeni organ revidentu priznal nagrado za nudenje brezplačne pravne pomoči v višini 244,01 EUR, ki se nakažejo na tam navedeni revidentov TRR iz proračunske postavke brezplačne pravne pomoči. 2. Sodišče prve stopnje ob sklicevanju na obrazložitev tožene stranke navaja, da je bila nagrada določena v okviru brezplačne pravne pomoči, zato je pravilno, da je bila revidentu priznana nagrada po 5. točki opombe 3 3. dela Tarife Zakona o odvetniški tarifi – Tarifa ZOdvT, po kateri dobi postavljeni ali dodeljeni odvetnik v primeru, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti, polovico tako določene nagrade. V zvezi s tem se sklicuje na že zavzeto pravno stališče v sodbi II U 442/2009-16 z dne 5. 5. 2010. Navaja, da so tožbene navedbe v zvezi z določitvijo vrednosti spornega predmeta neutemeljene, saj iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izhajajo podatki o višini prosilčevih dohodkov za obdobje zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s pomembnim pravnim vprašanjem po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, in sicer vprašanjem, ali se za nagrade, določene glede na vrednost predmeta, postavljenega ali dodeljenega odvetnika po 36. členu ZOdvT uporablja peti odstavek opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT. V reviziji sicer uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ki ima za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje po 2. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Navaja, da polovična nagrada po petem odstavku opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT, velja samo za fiksno (nespremenljivo) vrednost določene tarifne postavke in za nagrade, določene v razponu. Za nagrade, določene s količnikom, pa se navedena določba Tarife ZOdvT ne uporablja, saj je za dodeljene odvetnike že uporabljena posebna (nižja) tarifa po 36. členu ZOdvT in iz tega razloga ni upravičeno še dodatno polovično znižanje nagrade. Tožena stranka je v nasprotju z določbo drugega odstavka 24. člena ZOdvT določila vrednost spornega predmeta. Namesto bruto zneskov je namreč uporabila neto zneske. Posledično je napačno določila višino odvetniške nagrade. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se mu prizna 499,36 EUR nagrade za zastopanje iz naslova brezplačne pravne pomoči, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne v novo sojenje ter mu povrnejo vsi stroški postopka. Priglaša revizijske stroške in stroške upravnega spora.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da pri interpretaciji petega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT izhaja iz obrazložitve k predlogu 32. člena ZOdvT, kjer je navedeno, da predlog zakona za postavljenega in dodeljenega odvetnika določa nižje nagrade, kot za izbranega. V zvezi z določitvijo vrednosti predmeta odvetniške storitve pa navaja, da revident ni ne v pravdnem ne v postopku pred toženo stranko izkazal, na podlagi česa je dobil podatek o višini bruto plače upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da se revizija zavrne.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je revizijo dovolilo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je revident izkazal, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali se za nagrade dodeljenega odvetnika, ki so po 36. členu Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT določene glede na vrednost predmeta, uporablja peti odstavek opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Revident je bil z odločbo tožene stranke, št. Bpp 371/2009 z dne 2. 11. 2009, določen za nudenje brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je bil tožeča stranka v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem na prvi stopnji, zaradi izpodbijanja izredne odpovedi pogodbe. V obravnavanem primeru ni sporen obseg priznanih storitev, ki jih je revident opravil v okviru nudenja brezplačne pravne pomoči, sporen je obračun teh storitev oziroma, ali so bile pri izračunu višine priznane nagrade za te storitve pravilno uporabljene določbe ZOdvT, in sicer 24. člen ZOdvT in peti odstavek opombe 3 3. dela Tarife (ta je skladno z drugim odstavkom 3. člena ZOdvT sestavni del ZOdvT).

9. Po presoji Vrhovnega sodišča sta izpodbijana sodba (oziroma odločba tožene stranke) obremenjeni z zmotno uporabo materialnega prava.

10. Iz določbe prvega odstavka 3. člena ZOdvT izhaja, da zakon loči tri načine določanja odvetniških nagrad, in sicer: glede na vrednost predmeta odvetniške storitve (glede na količnik nagrade po 12. ali 36. členu ZOdvT), v nespremenljivih zneskih (npr. 430 EUR - tarifna št. 1130), in v razponu dveh nespremenljivih zneskov (npr. 260 do 800 EUR - tarifna št. 1120). Višina nagrade se odmeri po Tarifi, ki je sestavni del tega zakona (drugi odstavek 3. člena ZOdvT).

11. Ureditev po ZOdvT ločeno ureja nagrade za izbrane odvetnike in nagrade za postavljene in dodeljene odvetnike. Kadar je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti (postavljeni odvetnik) ali če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči (dodeljeni odvetnik), se njegova nagrada izplača iz državnega proračuna. Za nagrade postavljenih in dodeljenih odvetnikov, ki se po Tarifi ZOdvT določajo glede na vrednost predmeta, ZOdvT v 36. členu nad vrednostjo predmeta 3.000 EUR določa nižje nagrade, kot jih za izbrane odvetnike glede na vrednost predmeta določa 12. člen ZOdvT. Za postopke, določene v 3. delu Tarife (upravni spor, postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdni, nepravdni in posebni postopki), pa za dodeljene in postavljene odvetnike Tarifa ZOdvT v petem odstavku opombe 3 določa, da v primeru, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti, dobijo postavljeni in dodeljeni odvetniki polovico tako določene nagrade, če pa so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v razponu, pa polovico srednje vrednosti tako določene nagrade. Namen oziroma cilj nižjih nagrad za dodeljene in postavljene odvetnike je znižanje finančnih sredstev, ki iz naslova brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti bremenijo državni proračun. Nagrade za storitve teh odvetnikov namreč zagotavlja država, v drugih primerih pa prejmejo odvetniki plačilo od strank.

12. Vrhovno sodišče poudarja, da že jezikovna razlaga petega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT kaže na to, da se polovično znižanje nagrade za dodeljene in postavljene odvetnike nanaša le na nagrade, ki so določene v nespremenljivi vrednosti, in nagrade, določene v razponu dveh nespremenljivih vrednosti. Takšna razlaga navedene zakonske določbe ob obstoju posebne ureditve za nagrajevanje dodeljenih in postavljenih odvetnikov glede na vrednost spornega predmeta (36. člena ZOdvT) izhaja tudi iz sistemske ureditve ZOdvT, ki predvideva tri načine določanja odvetniških nagrad. Ker ZOdvT v 36. členu za nagrade (postavljenim in dodeljenim odvetnikom), določene glede na vrednost predmeta, že določa nižje vrednosti, pri tem načinu določitve nagrade po presoji Vrhovnega sodišča ni utemeljena tudi uporaba petega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT. Določba petega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT se glede na njeno besedilo, njen namen in tudi sistematiko ZOdvT razlaga tako, da v okvir polovičnega znižanja višine nagrad za dodeljene in postavljene odvetnike ne spadajo nagrade, določene glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, kot sta navedeno določbo v svojih odločbah napačno uporabila sodišče prve stopnje oziroma tožena stranka.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pri določitvi vrednosti predmeta, glede na katero se obračunava odvetniška nagrada, napačno uporabilo določbo drugega odstavka 24. člena ZOdvT, ki določa, da se v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi vrednost predmeta določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili (odvetnikovi) stranki izplačani pred nastankom nagrade.

14. Po drugem odstavku 24. člena ZOdvT je za določitev vrednosti predmeta za spor kot je obravnavani, kjer je bil revident dodeljen za zastopanje upravičenca za brezplačno pravno pomoč v individualnem delovnem sporu o izrednem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, treba upoštevati zadnjih šest dohodkov prosilca v bruto zneskih, ki so mu bili izplačani pred nastankom nagrade, torej v časovnem okvirju pred nastankom odvetnikove (revidentove) nagrade. Zato po presoji Vrhovnega sodišča revident utemeljeno ugovarja, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ko je tožena stranka v izpodbijani odločbi upoštevala neto dohodke prosilca (odvetnikove stranke), določene v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila predmet spora izredne odpovedi, prvostopenjsko sodišče pa je zavzelo stališče, da je za določitev vrednosti predmeta pomembna višina dohodka prosilca, ki je bila upoštevana v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 15. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in na podlagi določbe 94. člena ZUS-1 spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, odpravilo izpodbijani upravni akt ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka bo pri ponovnem odločanju morala upoštevati navedeno pravno mnenje glede uporabe materialnega prava (drugega odstavka 24. člena ZOdvT in četrtega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT).

K II. točki izreka:

16. Revidentu, ki je odvetnik in se v upravnem sporu zastopa sam, je revizijsko sodišče priznalo le stroške v višini sodne takse za upravni spor v znesku 148 EUR in sodne takse za revizijo v znesku 164 EUR, ostale priglašene stroške (stroške zastopanja) pa zavrnilo. Skupni stroški tožeče stranke tako predstavljajo znesek 312 EUR, ki jih mora plačati tožena stranka v 15 dneh od vročitve te sodbe.