Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ukinitev služnosti, ki je v zemljiško knjigo vknjižena z ID pravice ... z naslednjim besedilom: „Na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 22. 6. 1982 se vknjiži služnostna pravica poti za hojo in vožnjo z vsemi vozili v korist parcele št. 450/2 k. o. ...“ Zavrnilo je tudi zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov postopka, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožencema njune stroške pravdnega postopka v znesku 2.291,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, dolžan pa je tožencema povrniti njune stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali lahko sodišče zavrne dokaz, s katerim stranka dokazuje svoje navedbe in trditve? 2) Ali je sodišče dolžno omogočiti sodnemu izvedencu, da dopolni izvedensko mnenje v primeru, da sodni izvedenec sam pojasni, da na določena vprašanja strank ne more odgovoriti in da za to potrebuje dodaten rok? 3) Ali lahko sodišče opre svojo odločitev na izvedensko mnenje ob dejstvu, da sodišče dokazno oceno prepusti izvedencu? 4) Ali je skladno z določilom prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v primeru, da sodišče prve stopnje ne dovoli sodnemu izvedencu dopolnitve izvedenskega mnenja v ključnem delu, dopustno, da pritožnik v pritožbenem postopku predloži nov dokaz, torej novo izven pravde pridobljeno strokovno mnenje? 5) Ali v primeru, da se spremenijo bistvene okoliščine, torej ali so podani utemeljeni razlogi, da je postala stvarna služnost v celoti nekoristna in nepotrebna, ker ima sedaj gospodujoče zemljišče povezavo z javno potjo, ki poteka po sosednji parceli in ker so se višine brežin, toliko spremenile (znižale), da je služnostna pravica postala nekoristna in nepotrebna, nadaljnji obstoj služnostne pravice ne pomeni prevelik poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine lastnika služečega zemljišča? 6) Ali mora v primeru, ko ima parcela neposreden stik z javno potjo, lastnik zemljišča dostopati do vseh delov svoje parcele po svoji parceli? V zvezi s tem se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 72/2018, II Ips 113/2001 in II Ips 368/2004 ter na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1148/2009 in II Cp 1439/2016. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Tožnik, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).