Jedro

V zvezi z zahtevo za priznanje starostne pokojnine, vložene v letu 2007, je treba uporabiti določbe ZPIZ-1, ker tožnik ob uveljavitvi tega zakona (1. 1. 2000) ni imel lastnosti zavarovanca po tem zakonu. Ker je bila zahteva vložena v času, ko zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače, se je pri odločanju o zahtevi lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri zavodu (slovenskem) do uveljavitve tega zakona.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 4052440 z dne 25. 5. 2007 in št. P-4052440 z dne 27. 9. 2007 ter za priznanje starostne pokojnine od 25. 1. 1998 dalje. Ugotovilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 106/99 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožnikove pritožbene ugovore o posegu v že pridobljene pravice in protiustavnosti odločitve tožene stranke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo tožnik, ki uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja stališča iz tožbe, pripravljalne vloge in pritožbe in se zavzema za to, da bi morala tožena stranka pri odločanju o njegovi zahtevi uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992 (ZPIZ/92, Ur. l. RS št. 12/92 in naslednji). Upoštevana bi morala biti vsa pokojninska dobe, ne glede na to, pri katerem nosilcu zavarovanja jo je dopolnil. V letu 1995 je imel napolnjenih 36 let, 1 mesec in 14 dni pokojninske dobe, od tega 9 let, 8 mesecev in 20 dni zavarovalne dobe s povečanjem. Manjkala mu je le potrebna starost. Kasnejše spremembe zakona na njegovo pravico ne bi smele vplivati. Tudi iz sodbe sodišča prve stopnje opr. št. Ps 1134/96 izhaja, da na podlagi kasneje dopolnjenega pogoja starosti lahko vloži pri toženi stranki nov zahtevek za priznanje starostne pokojnine. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev zahtevku.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožniku v Republiki Sloveniji delovno razmerje prenehalo 4. 11. 1995. Njegova zahteva za priznanje in odmero starostne pokojnine je bila zavrnjena v postopku, ki se je končal s pravnomočno sodbo v zadevi Ps 1134/96 z dne 2. 4. 1999. Tožnik je izpolnil 36 let, 1 mesec in 14 dni pokojninske dobe, od tega 9 let, 8 mesecev in 20 dni zavarovalne dobe s povečanjem. Glede na tedaj veljavni ZPIZ/92, konkretno 36. člen v zvezi z 42. členom zakona, ni izpolnjeval pogojev za priznanje starostne pokojnine, to je starosti najmanj 52 let in 10 mesecev. Dne 22. 1. 2007 je vložil novo zahtevo za priznanje pravice do pokojnine, vendar tudi tedaj ni izpolnjeval pogojev za priznanje starostne pokojnine, saj v Republiki Sloveniji nima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe, ampak le 14 let 11 mesecev in 10 dni. Ostalo pokojninsko dobo je tožnik napolnil v Bosni in Hercegovini.

7. Ker je tožnik zahtevo za priznanje pravice vložil pri toženi stranki 22. 1. 2007, je bila tožena stranka pri odločitvi dolžna uporabiti določbe tedaj veljavnega ZPIZ-1. Po prvem odstavku 393. člena ZPIZ-1 namreč osebe, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko uveljavljajo pravice iz pokojninskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Tožnik ob uveljavitvi ZPIZ-1 (1. 1. 2000) ni imel lastnosti zavarovanca po tem zakonu. Poleg tega tudi ni državljan Republike Slovenije. Osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, se po drugem odstavku 187. člena ZPIZ-1 v zavarovalno dobo šteje čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno (1). Minimalna zavarovalna doba, pri kateri je (ob drugih izpolnjenih pogojih) mogoče pridobiti pravico do starostne pokojnine, je po tretjem odstavku 36. člena ZPIZ-1, 15 let. Te dobe tožnik nima izpolnjene.

8. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje pravilna.

9. Na vse ostale revizijske navedbe, ki jih tožnik le ponavlja in je podobne ali enake ugovore podajal že v postopkih pred sodiščem prve in druge stopnje, sta ti sodišči korektno in izčrpno odgovorili. Stališčem in pojasnilom se revizijsko sodišče pridružuje in jih ne ponavlja.

10. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in BiH (Ur. l. RS št. 37/2008) je pričel veljati šele 16. 4. 2008