Jedro

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca z dne 5. 7. 2016 in 7. 11. 2016 ter da se zadeva vrne tožencu v ponovni postopek, zavrne.

II. Tožnik nosi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca z dne 5. 7. 2016 in 7. 11. 2016 in zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek. Sklenilo je še, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka. Presodilo je, da se zato, ker tožnik sodi v skupino starejših delavcev, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo, pri ponovnem uveljavljanju pravice upošteva celotna zavarovalna doba, ne le doba dosežena po prejemanju zadnjega denarnega nadomestila. Zato bi moral toženec pri ponovnem uveljavljanju pravice upoštevati tudi zavarovalno dobo, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in je pritožbo toženca zavrnilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 79/2018 z dne 20. 6. 2018 na predlog toženca dopustilo revizijo glede pravilne uporabe 59. in 69. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami).

4. Toženec je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče druge stopnje nepravilno razlagalo določbe 59. in 69. člena ZUTD. Sprejelo je stališče, da 59. člen ZUTD ne določa, da bi moral zavarovanec izpolnjevati pogoj gostote zavarovalne dobe v trajanju devet mesecev tudi po ponovni zaposlitvi. Izpostavlja, da sodišči zamenjujeta splošne pogoje, določene v 59. členu ZUTD z 69. členom ZUTD, ki ureja le odmero pravice. Napačno je tudi sklicevanje sodišča na predpis, ki ni veljal v času odločanja toženca. S spremembo ZUTD, to je z ZUTD-A (Ur. l. RS, št. 21/2013) so bile na novo urejene pravice v zvezi z možnostjo uveljavljanja neizkoriščene pravice do denarnega nadomestila, in sicer tako, da je v primeru neizkoriščenega dela pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo zaradi zaposlitve, določena pravica do preostalega neizkoriščenega dela. Izjema je določena le za primer, če zavarovanec izpolni pogoje za priznanje nove pravice. V tem primeru ima zavarovanec možnost izbire med obema pravicama. Tožnik je uveljavljal pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, zaradi zaposlitve te pravice ni v celoti izkoristil. Po treh mesecih mu je delovno razmerje prenehalo in je ponovno uveljavljal pravico do denarnega nadomestila. Zato bi lahko uveljavil le preostali del neizkoriščene pravice do denarnega nadomestila.

5. V odgovoru na revizijo tožnik predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Že sodišči sta izpostavili, da bi moral toženec v tožnikovem primeru ob izdaji odločbe upoštevati, da je ZUTD-A spremenil prejšnji 71. člen. S tem je kot pogoj postavljen zgolj splošni pogoj za priznavanje pravic iz naslova brezposelnosti in sicer devet mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih. Ta pogoj pa tožnik izpolnjuje. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

8. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

9. Tožniku je bila z odločbo toženca z dne 12. 2. 2015 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za 25 mesecev od 7. 12. 2014 do 6. 1. 2017 na podlagi 33 let, 1 mesec in 11 dni zavarovalne dobe. Tožnik se je 1. 3. 2016 ponovno zaposlil in priznane pravice ni v celoti izkoristil; ostalo mu je še 10 mesecev in 6 dni. Toženec je izdal odločbo o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. Delovno razmerje pri novem delodajalcu mu je po treh mesecih prenehalo. Tožnik je ponovno uveljavljal pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Toženec je z odločbo z dne 5. 7. 2016 zahtevo zavrnil, ker tožnik po nastanku brezposelnosti ni bil ponovno zaposlen devet mesecev. Z odločbo z dne 7. 11. 2016 je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo organa prve stopnje.

10. Sporno je, ali tožnik po ponovni brezposelnosti izpolnjuje pogoje za priznanje nove pravice do denarnega nadomestila glede na to, da je v ponovni zaposlitvi dopolnil le 3 mesece zavarovalne dobe.

11. Pravno podlago za odločitev predstavljajo 59., 69. in 70. člen ZUTD. Prvi določa, da lahko pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. 69. člen ZUTD določa načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe za odmero pravice. V zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice se ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Izjema velja za zavarovance, ki so ob ponovnemu uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe.

12. ZUTD v 70. členu ureja primere mirovanja in prenehanja pravice do denarnega nadomestila. Zavarovanec ima po prenehanju razlogov za mirovanje pravico, da izkoristi še preostanek že priznane pravice. Če pa je zavarovancu pravica prenehala, ker se je med trajanjem pravice do denarnega nadomestila vključil v delo in priznane pravice ni v celoti izkoristil, ima ob nastopu ponovne brezposelnosti prav tako pravico do preostalega, še neizrabljenega, dela že priznane pravice, razen, če ima pogoje za priznanje nove pravice iz 59. člena ZUTD. V tem primeru, ima pravico do izbire med pravico do neizkoriščenega dela že priznane pravice in uveljavljanjem nove pravice. V primeru, da je trajanje pravice do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila daljše kot bi bilo trajanje nove pravice in uveljavi preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila, se zavarovalna doba, ki še ni bila upoštevana pri odmeri nadomestila, upošteva pri odmeri pravice ob naslednjem uveljavljanju denarnega nadomestila.

13. Revizija utemeljeno opozarja na ločevanje med pogoji za pridobitev pravice in pogoji za določitev njenega trajanja, to je odmero. Pridobitev pravice do denarnega nadomestila je vezana na status brezposelne osebe, izpolnjevanje minimalnega pogoja gostote dobe zavarovanja pred nastopom brezposelnosti in pogoja, da zaposlitev ni prenehala po volji ali krivdi delavca. Pogoj gostote predhodnega zavarovanja je izpolnjen, če je bila oseba pred nastopom brezposelnosti zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. Če je bila oseba zavarovana manj kot devet mesecev, ni upravičena do pravic iz zavarovanja. Edina izjema je določena za osebo, mlajšo od 30 let, ki ta pogoj izpolni že, če je bila zavarovana najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih1. Pogoj gostote velja za vse zavarovance, saj 59. člen ZUTD ne določa nobene izjeme.

14. Trajanje, to je čas prejemanja denarnega nadomestila, je odvisno od predhodne dobe zavarovanja, najkrajše trajanje je dva meseca, in sicer za zavarovance, mlajše od 30 let s šest mesečno zavarovalno dobo in najdaljše 25 mesecev za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe. Na čas prejemanja denarnega nadomestila vplivajo tudi pravila o mirovanju pravice, razlogi za predčasno prenehanje pravice, načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe in uveljavljanje preostalega dela neizkoriščene pravice. Na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUTD se za odmero, to je določitev trajanja pravice do nadomestila, ne pa tudi za pridobitev pravice, ne upošteva zavarovalna doba, na podlagi katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že priznana. V korist starejših zavarovancev, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, je za določitev trajanja pravice do denarnega nadomestila, določeno odstopanje od tega načela. Pri ponovnem uveljavljanju pravice se jim za odmero upošteva celotna dosežena zavarovalna doba, to je doba, na podlagi katere jim je bila pravica že priznana in novo dopolnjena doba. Da starejši zavarovanci pri ponovnem uveljavljanju pravice uživajo poseben položaj pri odmeri pravice izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva2. 15. ZUTD posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno, ne za mlajše in tudi ne za starejše delavce. Drugačna razlaga bi pomenila, da se vsem zavarovancem ob vsakokratnem primeru brezposelnosti za priznanje pravice upošteva celotna zavarovalna doba, kar je v nasprotju z namenom zagotavljanja socialne varnosti v primeru brezposelnosti3. ZUTD je zaostril pogoje tako glede pridobitve kot tudi trajanja pravice do denarnega nadomestila v primerjavi s prej veljavnim Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnost (Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami). Ta je v 25. a členu izrecno določal, da se zavarovancem, starejšim od 50 let z najmanj 25 let zavarovanja, v čas zavarovanja všteva celotni čas, ko so bili zavarovani, vključno s časom prejemanjem denarnega nadomestila. ZUTD pa te izjeme ne določa več. To potrjuje tudi 70. člen ZUTD, ki ureja možnost izbire med preostalim delom denarnega nadomestila in novo pravico, za katero je treba izpolnjevati pogoj, določen v 59. členu ZUTD. Četrti odstavek tega člena določa, da se zavarovalna doba, ki zaradi odločitve zavarovanca, da bo uveljavil preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila, še ni bila upoštevana pri odmeri nadomestila, upošteva pri odmeri pravice ob naslednjem uveljavljanju denarnega nadomestila, torej novo dopolnjena doba.

16. Glede na navedeno je zmotno prepričanje tožnika, da izpolnjuje pogoj gostote za priznanje nove pravice, ker z zaposlitvijo 3 mesecev po prvi brezposelnosti in z dobo v trajanju 6 mesecev iz obdobja pred prvo brezposelnostjo, ki je bila že upoštevana pri prvem priznanju pravice, izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 59. člena ZUTD. Tožnik ob ponovnem nastopu brezposelnosti ne izpolnjuje minimalnega pogoja gostote predhodnega zavarovanja, to je dobe devetih mesecev zavarovanja za priznanje nove pravice. ZUTD namreč ne določa, da se za izpolnitev pogojev za priznanje pravice starejšim delavcem upošteva tudi že izkoriščena doba, to je doba, na podlagi katere je zavarovanec že pridobil pravico. Po določbi 70. člena ZUTD lahko v tem primeru uveljavi le pravico do neizkoriščenega dela že priznane pravice. Izjema neupoštevanja že upoštevane dobe zavarovanja je namreč določena le za odmero pravice starejšim delavcem in ne tudi za njeno priznanje.

17. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

18. O stroških tožnika za odgovor na revizijo je sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.

1 Katarina Kresal Šoltes, Uvodna pojasnila k Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), GV Založba, Ljubljana, 2013, stran 361-369. 2 Poročevalec Državnega zbora RS, Predlog ZUTD, EVA 2010-2611-0001 z dne 28. 6. 2010 in Predlog ZUTD-A, EPA 729-VI z dne 19. 10. 2012. 3 Konvencija MOD št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti v 23. členu določa, da je treba dajatve za primer brezposelnosti zagotoviti zavarovanim osebam, ki so dopolnile določen staž, ki je potreben za preprečitev zlorabe.

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA MAG. MARIJANA DEBELAKA.

[Povezava na pdf dokumen](/mma_bin.php?static_id=2019092409100453 "Povezava na pdf dokumen")