Jedro

Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 3.900,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka (D.S.U., d. o. o.), na katero so bila prenesena pooblastila, pravice in obveznosti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju SRD),1 zatrjuje, da naj bi z uveljavitvijo Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju ZZLPPO) 1. 5. 1998 v last in upravljanje tožeče stranke prešel celoten neolastninjeni družbeni kapital v višini 82,848.713,00 SIT, ki naj bi ga revizijski organ (v nadaljevanju tudi Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje) ugotovil z odločbo, izdano v postopku revizije lastninskega preoblikovanja tožene stranke (prvi odstavek 5. člena ZZLPPO). Konkretno naj bi revizijski organ z odločbo št. ... z dne 23. 2. 1996 toženi stranki naložil uskladitev lastninskih razmerij in pravnih poslov ter knjiženje drugih terjatev v znesku 79,440.709,00 SIT v breme konta 167 in hkrati knjiženje istega zneska v dobro konta 900 - družbeni kapital (I.3. točka izreka) ter knjiženje drugih terjatev v znesku 3,408.004,00 SIT v breme konta 167 in hkrati knjiženje istega znesek v dobro konta 900 - družbeni kapital (I.4. točka izreka). Oškodovanje družbene lastnine v višini 79,440.709,00 SIT naj bi bilo ugotovljeno, ker naj bi tožena stranka v letu 1992 izplačala regres, ki naj bi presegal zadnjo izplačano bruto plačo za navedeni znesek. Knjiženje 3,408.004,00 SIT v dobro družbenega kapitala naj bi revizijski organ naložil na podlagi ugotovitve, da naj bi tožena stranka brezplačno prenesla svoj ustanoviteljski delež v družbi I., d. o. o., na delavce tega podjetja oziroma kasneje na javni zavod M. Tožeča stranka zatrjuje, da naj bi vrednost družbenega kapitala, ki naj bi ga ugotovil revizijski organ (82,848.713,00 SIT), ob pravilnem izkazu v času lastninskega preoblikovanja, torej po stanju na dan 1. 1. 1993, ko bi tožena stranka morala pravilno izkazati družbeni kapital, predstavljal 8,56 % celotnega osnovnega kapitala družbe. Prav tako naj bi bila tožeča stranka upravičena do izplačila 8,56 % dividend, ki so bile izplačane delničarjem tožene stranke za poslovna leta 2006-2010, kar naj bi znašalo 6,180.205,72 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je dne 1. 5. 1998 v last in upravljanje tožeče stranke prešel družbeni kapital v vrednosti 82,848.713,00 SIT, ki ga je v postopku revizije lastninskega preoblikovanja tožene stranke ugotovila Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje z odločbo z dne 23. 2. 1996, št. ... (I.1. točka izreka), tožbeni zahtevek za prenos delnic tožene stranke v višini 8,56 % celotnega delniškega kapitala tožene stranke na dan 1. 1. 1993 na tožečo stranko ter za izročitev naloga tožeči stranki za prenos delnic, na podlagi katerega se bo tožeča stranka v pristojnem registru vknjižila kot imetnica teh delnic (I.2. točka izreka) ter tožbeni zahtevek za plačilo 6,180.205,72 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi (I.3. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka toženi stranki (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo tako, da je razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v I.3. točki izreka in je zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v izpodbijanem, a ne razveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v I.1. in I.2. točki izreka (II. točka izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka).

4. Zoper II. točko izreka sodbe in sklepa sodišča druge stopnje v zvezi s I.1. in I.2. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka je D.S. U., d. o. o. Tožena stranka je d. d. - Lastninsko preoblikovanje tožene stranke je bilo vpisano v sodni register dne 4. 5. 1995 na podlagi soglasja Agencije [RS za prestrukturiranje in privatizacijo] št. ... z dne 18. 10. 1994. - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je izdala odločbo ... z dne 23. 2. 1996, s katero je toženi stranki naložila odpravo ugotovljenih oškodovanj družbene lastnine v skupni vrednosti družbenega kapitala 82,848.713,00 SIT [I.3. in I.4. točki izreka]. Tožena stranka je zoper odločbo vložila tožbo. Sodišče druge stopnje2 je [sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je] zavrnilo tožbeni zahtevek tožene stranke za ugotovitev ničnosti in razveljavitev oziroma odpravo odločbe [če se nanaša na I.3. in I.4. točki izreka odločbe]. Vrhovno sodišče3 je revizijo tožene stranke [zoper zanjo neugoden del sodbe sodišča druge stopnje] zavrnilo.

**Revizijske navedbe**

7. Tožeča stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita neutemeljeno sklicevanje na 17. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP), ki opredeljuje lastninsko preoblikovanje po tem zakonu, ter izpostavlja, da svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na prvem odstavku 5. člena ZZLPPO. Drugače kot sodišče druge stopnje meni, da se lastninjenje podjetij z družbenim kapitalom ni zaključilo s statusnim preoblikovanjem v kapitalsko družbo oziroma z vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register. S tem v zvezi naj bi sodišče druge stopnje napačno povzemalo 2. člen ZZLPPO v povezavi s 1. členom ZZLPPO. Stališče sodišča druge stopnje, da naj bi bila tožeča stranka upravičena zgolj do uveljavljanja odškodninskega zahtevka, saj pri že olastninjenem kapitalu ni mogoče brez posegov v korporacijska razmerja lastnikov določiti drugačne strukture kapitala, naj bi bilo v nasprotju z besedilom določbe 4. člena ZZLPPO, ki predvideva, da na tožečo stranko preidejo vsi zahtevki iz naslova oškodovanja družbenega kapitala. Pravna podlaga v tej pravdi naj bi utemeljevala prehod družbenega kapitala, ki naj bi bil nujno vpet v pravila korporacijskega prava. Meni, da njeni razlagi pritrjuje tudi predlog zakona, objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, št. 25/199[7], kot tudi odločba US RS U-I-208/99 z dne 19. 1. 2001 ter določene sodbe višjih sodišč.

**Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija ni utemeljena.

9. V tej zadevi gre za primer, ko se je podjetje z družbenim kapitalom (prvi odstavek 3. člena ZLPP) lastninsko preoblikovalo po določbah ZLPP, pri čemer se je družbeni kapital, ki je bil osnova za lastninsko preoblikovanje, ugotovil z otvoritveno bilanco po stanju na dan 1. 1. 1993 (4. člen ZLPP). Revizijski organ je naknadno, i.e. potem ko je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja že izvedeno (vpisano v sodni register, drugi odstavek 20. člena ZLPP), ugotovil oškodovanje družbene lastnine (48. - 50. člen ZLPP): podjetje z družbenim kapitalom je v nasprotju s predpisi razpolagalo z določenim premoženjem podjetja, to premoženje nato ni bilo upoštevano (kot del aktive) v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993, posledično pa je bila vrednost družbenega kapitala (kot del pasive) v otvoritveni bilanci podjetja po stanju na dan 1. 1. 1993, ki je bil osnova za lastninsko preoblikovanje podjetja, nižja (tretji odstavek 3. člena ZLPP).

10. Revizijski očitek o nerazumljivosti obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje ni utemeljen. V tovrstnem primeru je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi pravilno povzelo zakonsko določbo 2. člena ZZLPPO. Pravilno se je sklicevalo na določbo prvega odstavka 17. člena ZLPP, v skladu s katero lastninsko preoblikovanje podjetja pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja. Upoštevalo je tudi določbo drugega odstavka 20. člena ZLPP, v skladu s katero je lastninsko preoblikovanje izvedeno z dnem vpisa v sodni register. Glede na to, da je bilo lastninsko preoblikovanje tožene stranke vpisano v sodni register dne 4. 5. 1995, je sodišče druge stopnje pravilno pojasnilo, da od tedaj dalje, ko je tožena stranka imela znane lastnike za ves svoj kapital, ni bila več podjetje, pri katerem bi se moral opraviti prehod kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, saj bi na slednjo lahko prešel le [anonimni] družbeni kapital [brez znanih lastnikov], ki pa ga pri toženi stranki od olastninjenja dalje ni bilo več.

11. Tožeča stranka ne more uspeti z utemeljevanjem tožbenega zahtevka (za ugotovitev prehoda družbenega kapitala v last tožeče stranke oziroma za prenos delnic tožene stranke na tožečo stranko) na določbi prvega odstavka 5. člena ZZLPPO.4 V skladu s to določbo preide pri pravnih osebah, ki so pred uveljavitvijo ZZLPPO izvedle postopek lastninskega preoblikovanja v nasprotju z zakonskimi predpisi, z dnem uveljavitve ZZLPPO (1. 5. 1998) v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe družbeni kapital, ki ga je revizijski organ ugotovil z odločbo v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja.

12. Pri določbi prvega odstavka 5. člena ZZLPPO je treba izhajati iz njene jezikovne, sistemske in namenske razlage. Iz besedila te določbe izhaja, da se prehod družbenega kapitala na SRD po tej določbi nanaša na primere, ko je bil postopek lastninskega preoblikovanja izveden pred uveljavitvijo ZZLPPO ter je revizijski organ v postopku revizije lastninskega preoblikovanja izdal odločbo, s katero je ugotovil družbeni kapital. Pri tem je treba besedno zvezo "ki so pred uveljavitvijo [ZZLPPO] izvedle postopek lastninskega preoblikovanja" razumeti predvsem tako, da se nanaša na postopke lastninjenja, ki so (na primer na podlagi Zakona o družbenem kapitalu) potekali pred lastninskim preoblikovanjem po ZLPP. Besedno zvezo "odločba, s katero je bil ugotovljen družbeni kapital" pa je treba razumeti tako, da se nanaša na odločbo, ki jo je revizijski organ izdal v primeru ugotovitve (neposrednega) oškodovanja družbenega kapitala, ki je (poleg oškodovanja premoženja podjetja) ena izmed dveh različnih vrst oškodovanja družbene lastnine.5 Za "odločbo, s katero je bil ugotovljen družbeni kapital," bi tako šlo na primer takrat, ko bi revizijski organ izdal odločbo v primeru razpolaganja z družbenim kapitalom v nasprotju s pogoji (zlasti glede cene) iz Zakona o družbenem kapitalu. Posamezne pojavne oblike oškodovanja družbenega kapitala pa so primeroma navedene tudi v ZLPP, in sicer v 2., 5. in 7. alineji drugega odstavka 48. člena ZLPP ter v 5. točki 48.a člena ZLPP.6 A contrario, v primerih, ko revizijski organ ni izdal "odločbe, s katero je bil ugotovljen družbeni kapital," uporaba določbe prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne pride v poštev.

13. Upoštevati je tudi treba, da določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnih učinkov zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava.7 Potem ko je lastninsko preoblikovanje izvedeno, je treba upoštevati pravila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, sedaj ZGD-1). Če bi ZZLPPO želel odstopiti od siceršnje ureditve, ki po ZGD oziroma ZGD-1 velja za kapitalske družbe, bi moral to urediti, pa ni. Določbe prvega odstavka 5. člena ZZLPPO zato ni mogoče razumeti na način, da bi predstavljala podlago za ex lege vzpostavitev nove lastniške strukture kapitala v korist tožeče stranke. Prav tako je ni mogoče razumeti na način, da bi predstavljala podlago za ex lege povečanje osnovnega kapitala (v višini, ki ustreza vrednosti premoženja podjetja, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993) in tožničino pridobitev novih delnic v ustreznem razmerju. V besedilu določbe prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ni podlage niti za (zmotno) stališče tožeče stranke o zaključku lastninjenja s prehodom olastninjenega družbenega kapitala, ki ni bil predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij.

14. Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO je namenjena odpravi oškodovanja družbenega kapitala in kot tako jo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO, ki med drugim ureja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega kapitala kot ene izmed dveh različnih vrst oškodovanja družbene lastnine. Ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 5. člena ZZLPPO bi lahko SRD (sedaj D. S. U., d. o. o., - tožeča stranka) odpravila oškodovanje družbenega kapitala tako, da bi zoper imetnike delnic, ki so te delnice pridobili z oškodovanjem družbene lastnine oziroma z dejanjem iz 48. oziroma 48.a člena ZLPP, vložila zahtevek za izročitev teh delnic oziroma za plačilo ustreznega denarnega nadomestila (drugi odstavek 44. člena ZZLPPO).

15. V obravnavanem primeru je bilo lastninsko preoblikovanje izvedeno z dnem vpisa v sodni register (4. 5. 1995), kar je pred uveljavitvijo ZZLPPO (1. 5. 1998), revizijski organ pa je v postopku revizije lastninskega preoblikovanja izdal odločbo. Vendar pa, upoštevaje trditveno podlago pravdnih strank v postopku, odločba revizijskega organa ni bila "odločba, s katero je bil ugotovljen družbeni kapital," saj je revizijski organ ni izdal zaradi ugotovitve (neposrednega) oškodovanja družbenega kapitala, temveč zaradi ugotovitve oškodovanja premoženja podjetja. Ker pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZZLPPO niso izpolnjeni, revizijski očitek tožeče stranke, da naj bi bil njen tožbeni zahtevek utemeljen na tej določbi, ni utemeljen. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da tudi v primeru, če bi pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZZLPPO bili izpolnjeni, bi morala SRD (sedaj D. S. U., d. o. o., - tožeča stranka) v skladu z določbo drugega odstavka 44. člena ZZLPPO tožbeni zahtevek vložiti zoper imetnike delnic, ki so te delnice pridobili z oškodovanjem družbene lastnine oziroma z dejanjem iz 48. in 48.a člena ZLPP, ne pa zoper podjetje (toženo stranko).

16. Kot že zapisano zgoraj, v obravnavanem primeru, upoštevaje trditveno podlago pravdnih strank v postopku, pri oškodovanju družbene lastnine sploh ni šlo za (neposredno) oškodovanje družbenega kapitala, temveč za oškodovanje premoženja podjetja. Slednje oškodovanje pa bi morala odpraviti SRD (sedaj D. S. U, d. o. o., - tožeča stranka), ki ji je bila z zakonom izrecno podeljena procesna legitimacija (prvi odstavek 45. člena ZZLPPO). SRD bi v ta namen morala vložiti zahtevek iz naslova oškodovanja premoženja podjetja (prvi odstavek 44. člena ZZLPPO), in sicer zahtevek podjetja za vrnitev odtujenega premoženja oziroma za izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. oziroma 48.a člena ZLPP, oziroma zahtevek podjetja za povrnitev škode, če je do povzročitve škode prišlo zaradi dejanja iz 48. oziroma 48.a člena ZLPP.

17. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje utemeljeno potrdilo zavrnitev tožbenega zahtevka za ugotovitev, da je dne 1. 5. 1998 v last tožeče stranke prešel družbeni kapital v vrednosti 82,848.713,00 SIT (II. točka izreka sodbe in sklepa sodišča druge stopnje v zvezi s I.1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje), kot tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za prenos delnic tožene stranke v višini 8,56 % celotnega delniškega kapitala tožene stranke (II. točka izreka sodbe in sklepa sodišča druge stopnje v zvezi s I.2. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje).

18. Revizijsko sklicevanje tožeče stranke na predlog ZZLPPO, objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, št. 25/199[7], na 27. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-208/99 z dne 19. 1. 2001 ter na določene sodbe višjih sodišč ni odločilnega pomena za odločitev o reviziji. Predlog ZZLPPO, ki je govoril o zaključku lastninjenja, je hkrati upošteval, da so se določena podjetja olastninila že po dotedanjih predpisih (glej npr. prvi odstavek 3.8.1. točke predloga ZZLPPO, str. 25). Odločba Ustavnega sodišča U-I-208/99 z dne 19. 1. 2001 obravnava primer v povezavi s privatizacijo sredstev, ki so bila zaradi denacionalizacijskih postopkov izločena iz lastninskega preoblikovanja podjetja, in se torej nanaša na drugačen položaj, kot je obravnavani. Na podlagi 27. točke obrazložitve te odločbe US ni mogoče napraviti sklepa, ki ga ponuja tožeča stranka v reviziji, da naj bi bil pomen ZZLPPO v zagotovitvi lastninjenja družbenega kapitala, ki ni bilo upoštevano v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij. Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 920/2002 z dne 8. 9. 2004 (tožena stranka ob uveljavitvi ZZLPPO ni bila podjetje iz 3. člena tega zakona) in Cp 4099/2009 z dne 27. 1. 2010 (odločba obravnava prehod premoženja - in ne družbenega kapitala, o katerem govoru prvi odstavek 5. člena ZZLPPO - v last Slovenske razvojne družbe) ter na sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cpg 128/2003 z dne 30. 10. 2003 (tudi ta odločba obravnava prehod premoženja - in ne družbenega kapitala - v last Slovenske razvojne družbe).

**Odločitev o reviziji**

19. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na navedbe, ki so bile odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

20. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

21. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožeča stranka sama nosi svoje revizijske stroške, toženi stranki pa mora upoštevaje upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) povrniti nagrado za postopek (3.170,00 EUR, tar. št. 3300), pavšalni znesek stroškov (20,00 EUR, tar. št. 6002) in davek na dodano vrednost (22 % oz. 710,80 EUR, tar. št. 6077), kar skupaj zanaša 3.900,80 EUR (II. točka izreka).

1 Glej Zakon o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPSRD). 2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 636/2008 z dne 27. 5. 2009. 3 Sodba VS RS III Ips 164/2009 z dne 23. 1. 2012. 4 V tej sodbi so uporabljeni izrazi iz ZZLPPO, glede njihovega pomena prim. 7.-13. točko obrazložitve odločbe US RS U-I-302/98 z dne 14. 10. 1998. 5 Prim. 48. - 50. člen ZLPP, 44. člen ZZLPPO ter Predlog ZZLPPO, Poročevalec DZ, št. 25/1997, 3. točka obrazložitve. 6 Prim. Predlog ZZLPPO, Poročevalec DZ, št. 25/1997, 3.6. točka obrazložitve. 7 Prim. sodbo VS RS III Ips 69/2010 z dne 20. 3. 2013.