Jedro

Revidentka standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ni zadostila, zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti. Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revidentka namreč sploh ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti navedenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, pa samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enotes Celje, Izpostava Mozirje, št. 0611-256/2015 z dne 4. 9. 2015, odpravilo(1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR (II. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se tožniku prepoveduje uporaba kmetijskega zemljišča na parc. št. 6, k.o. ..., v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo (1. točka izreka) ter tožniku naložil, da z navedenega kmetijskega zemljišča odstrani kovinsko konstrukcijo za reklamno oglasno tablo dimenzije 10,50 x 4,80 metra ter dvignjeno od tal cca 1,30 metra in da kmetijsko zemljišče uporablja kot travnik ter ga v celoti obdeluje kot dober gospodar (2. točka izreka), za kar mu je določil rok do 30. 12. 2015 (3. točka izreka). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, kot drugostopenjski upravni organ, z odločbo, št. 0611-2828/2015/2 z dne 29. 12. 2015, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih(2) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.(3)

6. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(4)

7. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom ter ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno in konkretno, glede na vsebino zadeve, navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Revidentka navedenemu standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, ni zadostila, zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti. Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revidentka namreč sploh ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti navedenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

8. Ker revidentka torej ni izkazala pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. (1) Odločbo je odpravilo, ker je presodilo, da upravni organ ni stvarno pristojen za odločanje v zadevi.

(2) Prim. npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009. (3) Razloge za to je Vrhovno sodišče pojasnilo v sodbi X Ips 420/2014. (4) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013 in druge.