Jedro

Odstranitev objekta je po izrecni določbi 152. člena ZGO-1 inšpekcijski ukrep, ki ga odredi pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje.

ZGO-1 za nadzor nad pravnim statusom gradnje (oziroma nad legalnostjo objektov), kot tudi za odreditev odstranitve nelegalnih gradenj, izrecno določa pristojnost gradbenih inšpektorjev, za katere predpisuje tudi posebne pogoje (144. člen ZGO-1). V primerjavi s pooblastili in pristojnostmi kmetijskih inšpektorjev, ki jih določa 107. člen ZKZ-1, gre pri tem za specialno ureditev. Glede na določbe ZGO-1, je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enote Celje, Izpostave Mozirje št. 0611-256/2015 z dne 4. 9. 201, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Celje, Izpostava Mozirje, je z izpodbijano odločbo A.A. prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča na parc. št. 658/1 k.o. ..., v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo (1. točka izreka) ter odločil, da je s kmetijskega zemljišča na parc. št. 658/1 k.o. ... treba odstraniti kovinsko konstrukcijo za reklamno oglasno tablo dimenzije 10,50 x 4,80m ter dvignjeno od tal cca 1,30m, ter zemljišče uporabljati kot travnik in ga v celoti obdelovati kot dober gospodar (2. točka izreka). V 3. točki izreka je določil rok za ureditev, 30. 12. 2015. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se odločba izdaja v ponovljenem postopku odločanja, v katerem je bila ugotovljena točna lega postavljene oglasne table. V postopku pred izdajo odločbe je inšpekcijski zavezanec sodeloval ter 23. 3. 2015 kmetijski inšpekciji podal svojo izjavo. V postopku je kmetijska inšpekcija pridobila lokacijsko informacijo Občine Braslovče, št. 35010-7/2015-2 z dne 27. 1. 2015, ki je bila izdana na podlagi Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče in iz katere izhaja umestitev zemljišča na parc. št. 1111/9 in 658/1 k.o. ... po namenski rabe med najboljša kmetijska zemljišča K1, na katerih gradnja objektov zunaj poselitvenih območij, ki služijo za namene kmetijstva, ni dovoljena, razen če gre za objekte v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede skladno gradnje (v nadaljevanju Uredba). V nadaljevanju je kmetijski inšpektor pojasnil, da si mora investitor v skladu Odlokom o merilih za izdajo soglasja občinske uprave Občine Braslovče v postopkih postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s Prostorskim redom Občine Braslovče, pridobiti soglasje občinske uprave, na podlagi takega soglasja je pa izven območja gradbene parcele možna postavitev začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij, urbane opreme ter ostalih pomožnih objektov, ki ne služijo izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev in ki niso ograje skladno s PRO.

3. Prvostopenjski organ je v obrazložitev izpodbijane odločbe povzel vsebino Uredbe, ki oglasno površino opredeljuje bodisi kot nezahteven objekt ali kot enostaven objekt ter povzel vsebino določbe 3.č člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-1), ki na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč, brez spremembe rabe kmetijskih zemljišč sicer dovoljuje načrtovanje posameznih objektov ter opozoril, da se pomožni kmetijskih objekti iz prve alinee prvega odstavka in druge alinee četrtega odstavka tega člena lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Citiral je določbo 4. in 7. člena ZKZ-1 ter določbo 107. člena istega zakona, ki določa pooblastila kmetijskega inšpektorja. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da se kovinska konstrukcija za reklamno oglasno tablo ne uporablja v kmetijski namen, ker je zemljišče v širino cca 4m in dolžino cca 12m težje obdelovati in ker postavitev te kovinske konstrukcije ni v skladu s 3.č členom ZKZ-1, je bilo treba sprejeti izpodbijano odločitev.

4. Drugostopenjski organ je pritožbo investitorja zavrnil. 5. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Odločba je v delu, v katerem utemeljuje izrek pomanjkljiva, se je ne da preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov oziroma so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju. Ni sporno, da je kovinska konstrukcija za reklamno oglasno tablo postavljena na rob kmetijskega zemljišča, zato da ne bi bila motena košnja trave. Gre za mobilno konstrukcijo, ki omogoča normalno rabo kmetijskega zemljišča, ki ni bila ogrožena, kar potrjujejo ugotovitve inšpektorja z dne 3. 11. 2014 in 4. 3. 2015, da je zemljišče nad reklamnim panojem pokošeno. Tako je mogoče izpodbijani odločbi očitati protispisnost, saj je v odločilnih dejstvi nasprotje v tem, kar se navaja v razlogih odločbe in med listinsko dokumentacijo.

6. Navedbe, da je postavitev kovinske konstrukcije v nasprotju s 3.č členom ZKZ-1 se ne da preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Konstrukcije ni mogoče uvrstiti med objekte, saj gre za začasno mobilno konstrukcijo. Prav tako se ni spremenila namenska raba kmetijskega zemljišča, niti konstrukcija ne vpliva na okolje, kar potrjuje tudi vpogled v podatke prostorskega informacijskega sistema občin, ki zemljišče parc. št. 658/1 k.o. ... opredeljuje kot najboljše kmetijsko zemljišče. Izpodbijana odločitev predstavlja tudi kršitev materialno pravnih predpisov, obenem pa je mogoče očitati tudi bistveno kršitev postopkovnih določil, saj je v odločilnih dejstvih nasprotje v razlogih odločbe in izrekom odločbe. Zmotna in nepravilna je ugotovitev prvostopenjskega organa, da naj bi tožnik spremenil namembnost objekta in uporabil kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom ali ga onesnažil ali kako drugače degradiral. Gre za zaključek, ki je celo v nasprotju z ugotovitvami kmetijske inšpektorice. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe oziroma podrejeno odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek oziroma ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene ter predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvenega pomena pravna narava spornega objekta, kovinske konstrukcije za reklamno oglasno tablo dimenzije 10,50 x 4,80m ter dvignjeno od tal cca 1,30m.

10. Glede na navedbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki povzema vsebino lokacijske informacije Občine Braslovče, št. 35010-7/2015-2 z dne 27. 1. 2015 ter določbe Uredbe, ki se nanašajo na opredelitev objektov za oglaševanje kot nezahtevnih in enostavnih, je mogoče sklepati, da je eden izmed bistvenih razlogov za izdajo tako izpodbijane, kot tudi drugostopenjske odločbe ugotovitev, da je kovinska konstrukcija za reklamno oglasno tablo, dimenzije 10,50 x 4,80m ter dvignjeno od tal cca 1,30m, postavljena na kmetijskim zemljišču parc. št. 658/1 k.o. ..., v nasprotju s prostorskimi akti oziroma predpisi s področja gradbeništva, kar pomeni, da je bil objekt po vsebini obravnavan kot nelegalna gradnja na podlagi točke 12.1. prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

11. ZGO-1 v določbi 145. člena ZGO-1 določa obseg inšpekcijskega nadzorstva. Tako gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu in ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi. Tudi odstranitev objekta je po izrecni določbi 152. člena ZGO-1 inšpekcijski ukrep, ki ga odredi pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje.

12. ZGO-1 tako za nadzor nad pravnim statusom gradnje (oziroma nad legalnostjo objektov), kot tudi za odreditev odstranitve nelegalnih gradenj, izrecno določa pristojnost gradbenih inšpektorjev, za katere predpisuje tudi posebne pogoje (144. člen ZGO-1). V primerjavi s pooblastili in pristojnostmi kmetijskih inšpektorjev, ki jih določa 107. člen ZKZ-1, gre pri tem za specialno ureditev. Glede na določbe ZGO-1, je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih (enako sodišče tudi v sodbi I U 1243/2011 z dne 22. 6. 2012 in stališče v sodbi I U 1620/2014 z dne 19. 2. 2015).

13. Nedovoljena gradnja lahko pomeni tudi nezakonito rabo kmetijskega zemljišča. Sodišče zato v nadaljevanju ugotavlja, da ta okoliščina v obravnavanem primeru ni prepričljivo izkazana, saj izrečeni ukrep ne temelji na obrazloženih ugotovitvah drugačne namenske rabe kmetijskega zemljišča, niti ravnanju v nasprotju s 7. členom ZKZ-1. Po presoji sodišča namreč postavitev nelegalno zgrajenega objekta sama po sebi ne pomeni takega ravnanja, slednjega je treba dokazno utemeljiti.

14. Izpodbijano odločbo je torej izdal stvarno nepristojen organ, kar se po 1. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

K II. točki izreka:

15. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožečo zastopal odvetnik davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).