Jedro

Ker je podpis pritožbe nujna obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo, procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, da je zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca oziroma da je vsebovana na njegovem dopisnem papirju. Prav tako vlagateljeva istovetnost ne izhaja iz dejstva, da so dodatne navedbe, na katere se sklicuje pritožba, napisane v rokopisu (in še to v kopiji).

Izrek

I. Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo pritožbo tožnika zoper sodbo P 39/2012-I Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25. 3. 2014, ker je bila nepodpisana.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Navedlo je, da pritožba ni bila podpisana ne s strani tožnika ne s strani njegovega pooblaščenca. Poudarilo je, da je situacija drugačna od situacije iz zadeve II Ips 14/2013 z dne 26. 4. 2013, v kateri je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da pooblaščenčev podpis na novem in posebnem pooblastilu, priloženem reviziji, izključuje dvom o istovetnosti vlagatelja in zato izpolnjuje zahtevo po podpisu revizije. Obravnavan primer je drugačen, ker pooblastilo ni bilo vloženo hkrati z vložitvijo pravnega sredstva, rokopis na katerega se sklicuje pritožba, pa ni bil podpisan. Dvom o istovetnosti vlagatelja zato ni odpravljen v enaki meri kot v navedeni revizijski zadevi.

3. Tožnik je vložil revizijo in predlagal, da ji Vrhovno sodišče ugodi in sklepa nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Svojemu pooblaščencu je izročil 19 listov z lastnoročno napisanimi pripombami na sodbo, na zadnji (19.) strani se je tudi podpisal. V pritožbi, ki jo je vložil njegov pooblaščenec, je bilo navedeno, da je k pritožbi priložen rokopis, ki naj ga sodišče upošteva pri svojem odločanju. Pri pregledu spisa je tožnik ugotovil nepravilnosti, saj v spis niso bile vpisane vse listine, ki so bile priložene pritožbi (manjka 19. list rokopisa, na katerem je tožnikov podpis). To zanikata sodišči prve in druge stopnje. Iz popisa spisa z dne 2. 4. 2015 je razvidno, da je tožnik manjkajoče listine (19. stran rokopisa skupaj z ostalimi stranmi) ponovno vložil na pritožbeno sodišče, še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi. Kdo je izločil ključni dokaz (19. stran rokopisa) iz sodnega spisa, mora ugotoviti sodišče. Bistveno je, da je pritožbeno sodišče ob odločanju imelo tudi manjkajoče listine, a jih ni upoštevalo. Sicer sta sodišči storili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pritožnikov podpis v izvirniku je nujna obligatorna

(1)

sestavina pritožbe (tretji odstavek 105. člena, 335. člen in tretji odstavek 343. člena ZPP).

(2)

Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena oziroma prvi odstavek 346. člena ZPP). V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

7. Tožnik oziroma njegov takratni pooblaščenec je pravočasno vložil pritožbo, ki ni bila podpisana. Tudi na rokopisu (18 strani), na katerega se pritožba sklicuje in ki ji je bil priložen, ni bilo podpisa. Tožnik v reviziji trdi, da je imel celoten rokopis 19 strani in da je zadnja stran vsebovala njegov podpis. Po poteku pritožbenega roka

(3)

je vložil celoten rokopis, na katerem je bil tudi njegov podpis, ki pa je bil, tako kot prvi rokopis, predložen v kopiji, in ne v originalu. Zato je ne glede na to, ali je bilo pritožbi priloženih le 18 strani rokopisa ali tudi 19. stran, ki se kot priloga pritožbe v spisu sicer ne nahaja, pravilen zaključek nižjih sodišč, da pritožba ne vsebuje (izvirnega) podpisa. Revizijsko sodišče v pojasnilo dodaja, da pritožba tudi ni bila opremljena z žigom (tedanjega) tožnikovega pooblaščenca. V glavi na prvi strani pritožbe so navedeni le njegovo ime in kontaktni podatki.

8. ZPP primerov, ko naj bi stranke po pomoti vložile nepodpisano pritožbo, posebej ne ureja. Strogost določila prvega odstavka 346. člena ZPP, ki sankcionira nepodpisanost pritožbe ne glede na razlog, zaradi katerega je pritožba nepodpisana, je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki določa, da mora biti stranka v pravnem pouku seznanjena s sestavinami, ki jih mora pritožba vsebovati in tudi opozorjena, da se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo. Pravdni stranki sta bili v pravnem pouku v konkretnem primeru o navedenem poučeni. Ustavno sodišče

(4)

se je že izreklo, da takšna ureditev ne posega v pravico stranke do pravnega sredstva, ampak je s tem kot tudi z nekaterimi drugimi procesnimi določili, predpisan zgolj način izvrševanja te človekove pravice. Ker je podpis pritožbe nujna obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo, prej navedena procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, da je zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca oziroma da so vsebovani na njegovem dopisnem papirju. Prav tako istovetnost vlagatelja ne izhaja iz dejstva, da so dodatne navedbe, na katere se sklicuje pritožba, napisane v rokopisu (in še to v kopiji).

9. Funkcija podpisa v luči omenjenih določb ZPP je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. Slednjemu v primeru pritožbe, ki v glavi na prvi strani vsebuje navedbo pooblaščenčevega imena in njegove kontaktne podatke, čemur je priložena kopija rokopisa, ni zadoščeno, saj ne odpravlja dvoma, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Nenazadnje bi te podatke lahko navedel kdorkoli. Poudariti tudi velja, da je stališče sodne prakse, da le z žigosanjem pritožbe s strani pooblaščenca zahtevi po njenem podpisu ni zadoščeno,

(5)

kar pomeni, da nasprotno (iz prej navedenih razlogov) še toliko manj velja v primerih, ko gre za pritožbo, kot je konkretna (ki tudi žiga nima).

(6)

10. Procesnih kršitev, ki jih uveljavlja, revident ne konkretizira, zato se revizijsko sodišče do njih ni bilo dolžno niti ni moglo opredeliti.

11. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. členom ZPP).

(1) Prim. J. Zobec, v L. Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 224. (2) Ker sta nujni sestavini samo dve - poleg podpisa še navedba sodbe, zoper katero se vlaga pritožba, je pritožba celo manj formalna od t. i. enostavne vloge (ki mora imeti sestavine, ki jih določa 105. člen ZPP).

(3) Po preteku pritožbenega roka vložene vloge (vložitev celotnega rokopisa) ni mogoče upoštevati. Pritožbeni roki so prekluzivni (nevložitev (popolne) pritožbe v roku, ki je za to določen, pomeni izgubo pravice do pritožbe) in jih upravičenci ne morejo podaljševati po svoji volji. Kasneje predložen rokopis bi bil lahko relevanten le z vidika dokazovanja, da je podpis izostal zaradi (ne)delovanja sodišča. (4) Gl. odločbo Ustavnega sodišča U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010. (5) Prim. sklep Vrhovnega sodišča III Ips 14/2013 z dne 26. 4. 2013. (6) Gl. sklep Vrhovnega sodišča 170/2015 z dne 24. 9. 2015.