Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker pritožba ni bila podpisana, je stališče izpodbijanega sklepa o njeni nepopolnosti pravilno.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo zoper sodbo z dne 25. 3. 2014, izdano v obravnavani zadevi.
2. Tožnik v pritožbi, vloženi po novem pooblaščencu, zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pritožbo dopusti. Pritožbo je vložil tožnikov pooblaščenec in ni dvoma, da je v spisu pooblastilo za zastopanje. Zato ni bilo potrebno, da bi pritožbo podpisal sam tožnik. Na pritožbi so podatki o pooblaščencu, tako da je povsem jasno, da jo je vložil on v tožnikovem imenu. V pritožbi, vloženi po prvotnem pooblaščencu, ki svoje upravičenje temelji na drugem odstavku 12. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv),(1) navaja, da je k vsebini pritožbe priložil na roko napisane navedbe samega tožnika, ki sicer niso bile podpisane, a so bile pisane v rokopisu.
3. Tožnik v odgovoru na toženkino pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po tretjem odstavku 343. člena v zvezi s 335. členom ZPP je pritožba nepopolna, če ne vsebuje navedbe izpodbijane sodbe in podpisa pritožnika, po 336. členu pa se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Nepopolno pritožbo sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).
6. Ni dvoma, da pritožba, na katero se nanaša izpodbijani sklep, ni bila podpisana niti s strani tožnika niti s strani njegovega tedanjega pooblaščenca. Glede na to je izpodbijana odločitev pravilna.
7. Vrhovno sodišče je v sklepu III Ips 14/2013 z dne 26. 4. 2013 zavzelo stališče, da pooblaščenčev podpis na novem in posebnem pooblastilu, priloženem reviziji, izključuje dvom o istovetnosti vlagatelja in zato izpolnjuje zahtevo po podpisu revizije. V obravnavanem primeru je položaj drugačen. Pooblastilo ni bilo vloženo hkrati z vložitvijo pravnega sredstva, rokopis, na katerega se sklicuje pritožba in ki je bil priložen v kopiji, pa tudi ni bil podpisan. Dvom o istovetnosti vlagatelja tako ni odpravljen v enaki meri kot v revizijski zadevi.
8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, po uradni dolžnosti preizkušene kršitve procesnega prava pa tudi niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): Določba se glasi: Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.