Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da predloga za namestitev v socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom sodišče ne more zavrniti zaradi ugovora zavoda, da nima prostora, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZDZdr določa za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Potreba po stalni oskrbi in varstvu nasprotnega udeleženca, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka mora imeti prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami zavoda. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pretehtali na eni strani nevarnost za nastanek konfliktne situacije v H. zaradi izjave nasprotnega udeleženca in na drugi strani nevarnost, ki jo predstavlja prezasedenost zmogljivosti v Lukavcih in v Dutovlah, ob tem, da ni bilo dokazano, da je res prav v Hrastovcu med varovanci toliko več oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja. Nedvomno bo država morala zagotoviti vsem trem zavodom z verificiranimi varovalnimi oddelki dodatne prostorske, tehnične in kadrovske zmožnosti, vendar želja revidenta, da bi se to zgodilo v najkrajšem možnem času ne more biti razlog za krajšo namestitev od enega leta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Nasprotnemu udeležencu je bila leta 1999 odvzeta poslovna sposobnost. S sklepom I K 16502/2013 z dne 19. 9. 2013 je bilo ugotovljeno, da je 23. 8. 2012 v Socialno-varstvenem zavodu Dutovlje z železno palico razbil dve okni pisarne, v kateri so se nahajale zaposlene in jim grozil, da jih bo ubil. Sodišče je ugotovilo, da je dejanje storil v stanju neprištevnosti, saj zaradi trajne duševne bolezni paranoidne shizofrenije, epilepsije, sindroma odvisnosti od alkohola in disocialne osebne motenosti ob upoštevanju psihoorganske simptomatike, ki so posledica epilepsije in alkoholne oškodovanosti, ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in imeti v oblasti svojih ravnanj. Tako mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu za dve leti in je bil nameščen v Enoto za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Dne 5. 11. 2015 je bil premeščen v Psihiatrično bolnišnico Idrija, ta pa je 7. 12. 2015 za nasprotnega udeleženca predlagala namestitev v varovani oddelek Socialno-varstvenega zavoda. Predlagateljica je obrazložila, da kot zdravstvena ustanova zagotavlja zdravstvene storitve na sekundarni ravni za paciente, ki zaradi težav v duševnem zdravju potrebujejo medicinsko pomoč in rehabilitacijo v bolnišnici, ne izvaja pa organiziranega institucionalnega varstva in bivanja za osebe s težavami v duševnem zdravju, pri katerih je bilo akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni več potrebno niti ni nadaljnjih indikacij za neakutno bolnišnično obravnavo.

2. Sodišče prve stopnje je v postopku postavilo izvedenca doc. dr. M. K., dr. med., spec. psih., ki je navedel, da je nasprotni udeleženec disocialen in ima osebnostno motnjo. Navedel je, da gre pri nasprotnem udeležencu za vedenjsko pasivizacijo, pomanjkanje samoiniciative, paranoidno in prevalentno idejo, da je sposoben funkcioniranja, če je pod nadzorom, z omejenim stikom z sovarovanci in z nadzorom nad jemanjem zdravil in uživanjem alkohola. Poudaril je, da je v svojem vedenju nepredvidljiv, maščevalen, manipulatorski, jezav in vedenjsko težko obvladljiv celo v urejenih okoljih psihiatričnih bolnišnic ali zavodov, da pa se takšno vedenje pod vplivom alkohola še stopnjuje. Če ne doseže svojega, je sposoben fizičnega napada, grozi z ubojem ali maščevanjem. Socialnemu okolju se je nesposoben prilagoditi in ni sposoben za samostojno življenje. Izvedenec je kot najprimernejšo obliko varovanja priporočil obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, ker pa tudi tam prihaja v hude konflikte z varovanci in osebjem, ko pa se udomači, postane manipulativen, izvedenec priporoča premestitve na dve leti.

3. Nesporno je, da so v Republiki Sloveniji trije zavodi, ki sprejemajo osebe s težavami v duševnem zdravju in imajo verificirane varovane oddelke: Socialno-varstveni zavod Hrastovec, Dutovlje in Lukavci. Sodišče prve stopnje je v postopku zaslišalo nasprotnega udeleženca, ki je izrazil željo, da bi ga namestili v socialno varstveni zavod Lukavci ali v Dutovlje, da pa v Hrastovec ne bi šel, ker je tam glavna medicinska sestra vnukinja njegove sosede in se boji, da bo prišlo do konfliktov. Pridobilo je mnenja vseh treh zavodov in ugotovilo, da je v Lukavcih varovani oddelek verificiran za 8 oseb, nameščenih pa ima 11, da je v Dutovljah varovani oddelek verificiran za 12 varovancev, nameščenih imajo 14 in da je varovani oddelek v Hrastovcu verificiran za 36 mest, nameščenih pa je prav toliko varovancev. Tako je predlogu ugodilo in je odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v obravnavo na varovani oddelek Socialno-varstveni zavod Hrastovec za čas enega leta od dneva, ko je sprejet v obravnavo.

4. Zoper takšno odločitev je Socialno-varstveni zavod Hrastovec vložil pritožbo. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

5. Zoper odločitev višjega sodišča Socialno-varstveni zavod Hrastovec vlaga revizijo. Opozarja, da so sodišča v zadnjih letih brez njihovega soglasja v zavod namestila večje število oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja, storilcev kaznivih dejanj, zato ni pomembna le zasedenost ampak tudi to, da tako velika koncentracija oseb s takšnimi osebnostnimi motnjami na enem mestu že sama po sebi predstavlja za varovance resno nevarnost. Opozarjajo, da morajo na varovanem oddelku zagotavljati prostor tudi za druge njihove varovance, ki sicer bivajo na drugih oddelkih. Poudarjajo, da je nasprotni udeleženec sam povedal, da v Hratovec ne bi šel, ker je glavna sestra vnukinja njegove sosede in se boji da bi se „spozabil“. Menijo, da bi sodišče glede na njegovo konfliktnost in nasilne izpade to moralo upoštevati pri odločitvi. Poudarjajo, da so verifikacijo za varovani oddelek pridobili po preverjanju, ali izpolnjujejo stroge tehnične, prostorske, personalne in druge pogoje. Zato bo odgovornost za morebitne hude nepopravljive posledice za namestitev, ki presega njihove zmožnosti, moralo nositi sodišče. Revident opozarja tudi, da pritožbeno sodišče na ugovor o dolžini trajanja ukrepa sploh ni odgovorilo. Meni namreč, da ob tako nevzdržnih pogojih ni mogoče namestitve odrediti za tako dolgo obdobje, ampak kvečjemu za krajše, v katerem bi bilo treba najti ustreznejšo rešitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da predloga za namestitev v socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom sodišče ne more zavrniti zaradi ugovora zavoda, da nima prostora, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) določa za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve(1). Potreba po stalni oskrbi in varstvu nasprotnega udeleženca, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka mora imeti prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami zavoda. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pretehtali na eni strani nevarnost za nastanek konfliktne situacije v Hrastovcu zaradi izjave nasprotnega udeleženca in na drugi strani nevarnost, ki jo predstavlja prezasedenost zmogljivosti v Lukavec in v Dutovljah, ob tem, da ni bilo dokazano, da je res prav v Hrastovcu med varovanci toliko več oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja. Nedvomno bo država morala zagotoviti vsem trem zavodom z verificiranimi varovalnimi oddelki dodatne prostorske, tehnične in kadrovske zmožnosti, vendar želja revidenta, da bi se to zgodilo v najkrajšem možnem času ne more biti razlog za krajšo namestitev od enega leta.

8. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da sta sodišči pravilno presodili obstoj pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve in da revizija ni utemeljena. Zato jo je na podlagi četrtega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 378. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku revizijo zavrnilo, s tem pa tudi priglašene revizijske stroške.

Op. št. (1): Sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 351/2013, II Ips 42/2015, II Ips 117/2016.