Jedro

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se K.D. sprejme v obravnavo v varovani oddelek SVZ H. in ga je ta dolžan sprejeti najdlje za čas enega leta, šteto od dneva, ko bo imenovani sprejet v obravnavo. Odločilo je še, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Proti odločitvi se pritožuje udeležene K.D. po pooblaščenki in SVZ H., oba zato, ker se ne strinjata z izborom socialno varstvenega zavoda, ki ga je v sklepu določilo prvostopenjsko sodišče. 3. K.D. v pritožbi, vloženi po pooblaščenki, opozarja na izpoved v postopku, da bi bil najraje nastanjen v zavod D.L.. V ta dom je želel, ker je tam že bil in je bilo vse v redu. Med postopkom je izrecno povedal, da ne želi v zavod v H., ker je tam glavna medicinska sestra vnukinja njegove sosede in se boji, da bi prišlo do konfliktov. Povedal je še, da bi šel tudi v D.D.. Pooblaščenki je dejal, da se boji, da se ne bi „spozabil“. Sodišče je dvakrat odločilo, da se ga namesti v D.L., v ponovljenem postopku pa je odločilo, da se ga sprejme v obravnavo v varovani oddelek SVZ H., čeprav pritožnik temu izrecno nasprotuje. V razveljavitvenem sklepu Višjega sodišča v Kopru je bilo prvostopenjskemu sodišču naloženo, da mora raziskati dejansko stanje glede razpoložljivih prostorskih kapacitet ustreznih ustanov, da pa tudi ne sme spregledati želje zadržane osebe. Dejstvo je, da je tudi D.H. prezaseden, trenutno pa so se razmere glede nastanitvenih zmožnosti spremenile ravno v D.L., ki v ponedeljek 4.4.2016 odpira nov oddelek varne enote. Zato ni nobene potrebe po premestitvi K.D. v prezaseden H. 4. SVZ H. v pritožbi, prav tako vloženi po pooblaščenki, najprej opozarja na izrek odločbe, ki naj bi bil nejasen in sam s seboj v nasprotju, saj iz sklepa po eni strani izhaja, da je nasprotni udeleženec sprejet v obravnavo, zatem pa, da ga je SVZ H. dolžan sprejeti. Jasno tudi ni, od kdaj naj bi tekel enoletni rok obravnave. Glede določitve pritožnice kot ustreznega zavoda pa pritožba meni, da je sodišče zanemarilo bistvene okoliščine konkretnega primera. Že nasprotni udeleženec je jasno izrazil nasprotovanje, da se ga namesti v SVZ H. in racionalno razložil razloge za svoje stališče. Glede na naravo njegove bolezni in posledično nepredvidljivost, maščevalnost, jezavost, nasilništvo, željo po pridobivanju pravic, stalno in hudo konfliktnost z okolico ter fizično agresijo in neobvladljivost, razlogi, ki jih je navedel niso zanemarljivi in bi jih sodišče ne smelo prezreti. Odklonilen odnos k namestitvi v SVZ H. je vezal na osebje zavoda, zato je utemeljeno pričakovati, da se bo poskušal ubraniti namestitvi in pri tem ne bo izbiral sredstev. Že izvedenec je ocenil, da za to, da doseže svoj cilj, uporablja vse možne strategije, ne glede na posledice zase in za druge. Cilj predmetnega postopka je zagotoviti varnost tako nasprotnemu udeležencu kot drugim osebam, tudi tistim na samem varovanem oddelku. Sodišče ni upoštevalo mnenja SVZ H., ki ga je zavod podal dne 23.3.2016 in v katerem je pojasnil, da zaradi prezasedenosti nima možnosti namestitve nobenega dodatnega ležišča na varovani oddelek. Posebej pa je opozoril tudi na dejstvo, da je na njegovih varovanih oddelkih največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji. To pa pomeni hudo nevarnost za življenje in zdravje varovancev samih kot tudi za osebje SVZ H.. Ob prezasedenosti kapacitet nevarnost ni več obvladljiva. Poleg tega mora zavod zagotavljati namestitev na varovanem oddelku tudi za interne potrebe svojih stanovalcev, ki sicer bivajo na drugih oddelkih, v preteklem letu je npr. začasno potrebovalo tako namestitev kar 91 stanovalcev. Poleg tega je v varovanem oddelku pri pritožnici nameščenih skoraj trikrat več oseb, kot jih je dolžan najmanj sprejeti vsak posebni socialno varstveni zavod (nameščenih je 12 oseb, najmanj pa jih je dolžan sprejeti 5). Pritožnica še navaja, da ne more in ne sme sprejeti na varovani oddelek več oseb, kot je predpisano, saj so v nasprotnem primeru preseženi varnostni normativi, izrecno predpisani s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja in za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Sodišče je pri svojih odločitvah omejitve dolžno upoštevati in ne sme sprejeti odločitve, s katero bi prisililo socialno varstveni zavod h kršenju teh predpisov. Podrejeno pa pritožnica še navaja, da je odločitev, da se namesti nasprotnega udeleženca v varovani oddelek za leto dni, nepravilna in neutemeljena, takšna namestitev bi bila namreč lahko izrečena kvečjemu začasno za neko krajše prehodno obdobje, dokler pristojni državni organi ne bi zagotovili pogojev za ustrezno namestitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V pritožbenem postopku ni sporno, da nasprotni udeleženec K.D. izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve iz 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Izvedenec psihiatrične stroke je v postopku pojasnil, da so za tako hudo obliko motnje osebnosti, kot je podana pri K.D., v Sloveniji ustrezno usposobljeni le zavodi v D., L. in H.. Temu nobeden od teh zavodov ne oporeka, vsi pa so v postopku zatrjevali, da nimajo prostih namestitvenih možnosti. Ustaljeno stališče sodne prakse pa je, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti (1). Po 79. členu ZDZdr sodišče v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek pri določitvi zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe, pred odločitvijo pa pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena. Prvostopenjsko sodišče je zato v postopku ugotavljalo, kateri od treh zavodov je v konkretnem primeru najprimernejši. Gre za zavode, ki imajo vsi verificirane varovane oddelke, pri čemer so njihove prostorske in kadrovske zmožnosti seveda pomembne, a ne odločilne, kadar gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialno varstvenih storitev in programov navajajo enake ali podobne zadržke, bi se namreč lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv.

7. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ima SVZ D. na varovanem oddelku mest za 12 stanovalcev, na oddelku pa imajo skupno 14 stanovalcev (torej znaša zasedenost 116,66%), D.L. pa ima na voljo 8 mest in dejansko nameščenih 11 oseb, kar pomeni, da so njihove namestitvene možnosti presežene za več kot 1/3. Zavod H., katerega je z izpodbijanim sklepom določilo sodišče, ima svoje kapacitete polno zasedene, ne pa tudi presežene. Druga pomembna okoliščina, ki jo je upoštevalo prvostopenjsko sodišče pri določitvi tega zavoda pa je, da je izvedenec psihiatrične stroke v svojem mnenju pojasnil, da je imel K.D., ki je bil že nameščen v preteklosti tako v D. v L. kot v SVZ D., v obeh zavodih že v preteklosti hujše agresivne zaplete in je izvedenec zato predlagal, naj se imenovanega sedaj najprej namesti v SVZ H. in priporočal, da se ga čez dve leti premesti v L., po naslednjih dveh letih pa v D. in nato znova v H.. To je utemeljil z dejstvom, da zadržani prihaja v vseh socialno varstvenih zavodih kot tudi v bolnišnicah v hude konflikte z osebjem in s sovarovanci, ker se povsem udomači in postane skrajno manipulativen. Tretji razlog, ki ga je upoštevalo sodišče, pa je v tem, da je SVZ D. sodišču pojasnil, da je bila pred kratkim na njihov varovani oddelek sprejeta oseba s težko preteklostjo in je poleg obravnavanega ena izmed treh izredno nujnih primerov namestitve na varovani oddelek po sklepu sodišča. V svoji pritožbi SVZ H. sicer opozarja, da je v njihovem zavodu podana na varovanih oddelkih največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji (v svoji vlogi med postopkom je opozoril, da so sodišča v zadnjih letih na varovani oddelek SVZ H. na podlagi sklepa brez privolitve namestili več oseb z najhujšimi oblikami motnje osebnosti in vedenja), vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o določitvi zavoda v obravnavanem primeru upoštevajoč prej navedene kriterije v tem trenutku najprimernejša. Drži, da je K.D. izpovedal, da v H. ne želi in da se zaradi osebja (glavna medicinska sestra je vnukinja njegove sosede) boji, da bi prišlo do konfliktov, kar glede na njegove osebnostne značilnosti, ki jih je ugotovil izvedenec, pomeni povečano nevarnost njegovega agresivnega vedenja, vendar je potrebno upoštevati, da gre za zavod, ki je verificiran za namestitve tovrstnih oseb, zaradi česar se domneva in pričakuje, da bodo s tako osebo znali ravnati, saj so za to usposobljeni. Ni mogoče prezreti dejstva, da je v preteklosti K.D. napadel tudi delavko SVZ D. in bil zatem dve leti na zdravljenju na Oddelku za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Glede na že omenjeno pojasnilo izvedenca, da je imel agresivne zaplete tudi v L. in glede na mnenje, da je glede na naravo njegove osebnostne motnje smiselno „kroženje“, ni razloga za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče. 8. Z zgornjimi razlogi je odgovorjeno tudi na pritožbene navedbe K.D., zakaj ni bila upoštevana njegova v postopku izražena želja, da se ga namesti v L., ne pa v H.. Glede njegove pritožbene trditve, da naj bi ravno D. v L. v začetku aprila 2016 odpiral nov oddelek varne enote, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za dokazno povsem nepodprto trditev.

9. Utemeljena tudi ni pritožba SVZ H., kolikor zatrjuje, da naj bi bil sklep prvostopenjskega sodišča nejasen oziroma sam s seboj v nasprotju. Sklep je po svoji naravi konstitutiven, z njim je torej odločeno, da se K.D. sprejme v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ki ga je dolžan sprejeti. Tudi vprašanje, kdaj prične teči čas enega leta ne more biti sporno, saj je v izreku sklepa določeno, da se ta čas šteje od dneva, ko bo K.D. sprejet v obravnavo v SVZ H. 10. Pritožbeno sodišče je zato obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

op. št. 1: npr. II Ips 351/2013