Jedro

Tožnik je izpolnil oba v prvem odstavku 132. člena ZDR določena pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi: pogodba o zaposlitvi mu je prenehala 9. 10. 2012, ko se je iztekel odpovedni rok, določen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takoj naslednjega dne, to je 10. 10. 2012, pa se je tožnik upokojil. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca tako ni bilo nobene časovne prekinitve. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR, to je, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja.

Tožnik ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni imel pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. Določba petega odstavka 132. člena ZDR onemogoča, da bi delavec hkrati prejel odpravnino ob upokojitvi in odpravnino po 109. členu ZDR oziroma delavcu omogoča prejem razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi. Nobene podlage pa ni zato, da bi glede upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi izenačili položaj delavca, ki je prejel odpravnino po 109. členu ZDR in položaj delavca, ki te odpravnine ni prejel, ker ni sprejel ponudbe delodajalca.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni: - v točki I izreka tako, da se zavrne pritožba tožene stranke zoper 7. alinejo točke I. izreka sodbe sodišča prve stopnje (obračun in plačilo odpravnine ob upokojitvi) in zoper točko III. izreka sodbe sodišča prve stopnje (odločitev o stroških postopka) in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje; - v točki III izreka sodbe sodišča druge stopnje tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 919,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednja dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki med drugim naložilo tudi, da tožniku obračuna odpravnino ob upokojitvi v znesku 15.585,22 EUR bruto in neobdavčeni del v znesku 4.063,00 izplača tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2012 dalje do plačila od preostalega zneska 11.522,22 EUR odvede akontacijo dohodnine in nato tožniku izplača dobljeni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2012 dalje do plačila. Ugotovilo je, da se je tožnik upokojil naslednji dan po izteku odpovednega roka, ki je tekel na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Menilo je, da je določbo prvega odstavka 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) o tem, da delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina, če se upokoji, treba tolmačiti tako, da so upoštevni vsi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi, torej tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov. Navedeno izhaja tudi iz določbe petega odstavka 132. člena ZDR. Postavilo se je na stališče, da je tožnik upravičen do odpravnine ob upokojitvi in da je zanj najugodnejša odpravnina, kakršno določa kolektivna pogodba časopisno informativne založniške in knjigotrške dejavnosti (KPČIZKD, Ur. l. RS, št. 43/2000 s spremembami).

2. Višje sodišče na pritožbo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi glede obračuna in plačila odpravnine ob upokojitvi tako, da je ta del tožbenega zahtevka zavrnilo. Štelo je, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine ob upokojitvi, ker mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo zaradi upokojitve temveč na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožniku je delovno razmerje na tej podlagi prenehalo 9. 10. 2012, predčasno pa se je upokojil z 10. 10. 2012. 3. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 59/2015 z dne 9. 9. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po izteku odpovednega roka.

4. Tožnik je zoper odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo odpravnine ob upokojitvi vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izpolnjeval minimalne pogoje za upokojitev, zato se naslednji dan po izteku odpovednega roka upokojil. Tožnik je minimalne pogoje za upokojitev izpolnjeval še preden se je iztekel odpovedni rok in še preden mu je tožena stranka dala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Iz določbe 132. člena ZDR izhaja, da delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, če se upokoji ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, na kakšni podlagi se upokoji oziroma na kakšni podlagi delavcu preneha pogodba o zaposlitvi. Razlog za priznanje odpravnine je v upokojitvi, ne pa v načinu prenehanja delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je v celoti prezrlo določbo 56. člena KPPN, ki jo je kot pravno podlago upoštevalo sodišče prve stopnje. Tožnik predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena ZPP je dopuščeno revizijo možno obravnavati le v obsegu, ki ga je dopustilo Vrhovno sodišče s sklepom o dopustitvi revizije.

8. Prvi odstavek 132. člena ZDR določa, da če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Iz takšne določbe izhaja, da je pogoj za pridobitev odpravnine prenehanje pogodbe o zaposlitvi in pridobitev statusa upokojenca. Oba pogoja, upokojitev in prenehanje pogodbe o zaposlitvi, morata biti izpolnjena kumulativno.

9. Tožnik je izpolnil oba v prvem odstavku 132. člena ZDR določena pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi: pogodba o zaposlitvi mu je prenehala 9. 10. 2012, ko se je iztekel odpovedni rok, določen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takoj naslednjega dne, to je 10. 10. 2012, pa se je tožnik upokojil. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca tako ni bilo nobene časovne prekinitve. V takšnem primeru, kot je konkretni, je potrebno šteti, da je delavec upravičen do odpravnine ob upokojitvi, čeprav mu je delovno razmerje prenehalo zaradi izteka odpovednega roka, delavec pa se je upokojil s prvim naslednjim dnem. Tožnik pravice do odpravnine ni izgubil zaradi tega, ker se ni odpovedal nadomestilu plače za zadnji dan odpovednega roka, to je 9. 10. 2013 in od zavoda ni zahteval, da se ga upokoji že s tem datumom. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR, to je, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja.

10. Zmotno je stališče tožene stranke, da tožnik do odpravnine ob upokojitvi ni upravičen, ker je potrebno smiselno uporabiti določbo petega odstavka 132. člena ZDR. Ta določa, da delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti). Tožnik ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni imel pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. Določba petega odstavka 132. člena ZDR onemogoča, da bi delavec hkrati prejel odpravnino ob upokojitvi in odpravnino po 109. členu ZDR oziroma delavcu omogoča prejem razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi. Nobene podlage pa ni zato, da bi glede upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi izenačili položaj delavca, ki je prejel odpravnino po 109. členu ZDR in položaj delavca, ki te odpravnine ni prejel, ker ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.

11. Do odpravnine ob upokojitvi je upravičen delavec, ki se upokoji in mu preneha pogodba o zaposlitvi (1). Pravice do odpravnine tak delavec nima le v primeru, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR ali pa je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe, pa še v tem primeru je delavec upravičene do razlike, če je odpravnina po 109. členu ZDR oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi.

12. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi prvega odstavka 132. člena ZDR (v povezavi z KPČIZKD) odločilo, da tožniku pripada odpravnina ob upokojitvi.

13. Na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo pritožbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o odpravnini ob upokojitvi in v tem delu ter v odločitvi o stroških postopka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Posledično je spremenilo tudi odločitev sodišča druge stopnje o stroških postopka, tako da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

14. Tožnik je z revizijo uspel, zato je v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP upravičen do povrnitve utemeljeno priglašenih stroškov revizijskega postopka. Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZODVT, Ur. l. RS, št. 67/2008).

Op. št. (1): Upoštevni so naslednji načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom, z odpovedjo s strani delavca ali delodajalca, v primerih, določenih z zakonom, če se delavec upokoji (Etelka Korpič Horvat - Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem GV Založba 2008, stran 639).