Jedro

Ker do oblikovanja svobodne volje na strani dolžnikov sploh ni prišlo in ker je tožena stranka formo kupoprodajne pogodbe zgolj izkoristila za pridobitev nedovoljene premoženjske koristi, v konkretni situaciji do sklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo (50. člen OZ) in je listina, ki jo navzven izkazuje, nična.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišče v novo sojenje.

II. O dločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (I.) delno ugodilo zahtevku tožnikov in ugotovilo ničnost prodajnih pogodb med njima in tožencem z dne 20. 11. 2003 oz. z dne 30. 4. 2004 za nepremičnine v k. o. ... Ta sodba je posledica ocene, da obe pogodbi nasprotujeta prislinim predpisom in morali, ker sta bili sklenjeni pod grožnjo oz. zaradi toženčevega izsiljevanja, zaradi česar je bil toženec pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje izsiljevanja. Zavrnilo je nadaljnji zahtevek tožnikov, naj jima toženec izstavi ustrezne zemljiškoknjižne listine, na podlagi katerih se bosta spet lahko vpisala kot lastnika prodanih mu nepremičnin (II.). Tako je odločilo, ker je ocenilo zahtevek tožnikov kot napačen; po mnenju sodišča bi morala vložiti kvečjemu izbrisno tožbo. Sodišče je zavrnilo tudi toženčev zahtevek po eventuelni nasprotni tožbi, naj mu plačata prvi tožnik 37.120,00 EUR, druga tožnica pa 53.052,50 EUR (III.), kar je toženec zahteval v primeru ugoditve zahtevku tožnikov kot vračilo danega, saj je ocenilo, da toženec prejema denarja ni dokazal. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in IV. točki izreka spremenilo tako, da se zavrne tudi ta del tožbenega zahtevka (za ugotovitev ničnosti tam opisanih spornih prodajnih pogodb med tožencem in prvim tožnikom ter med tožencem in drugo tožnico, in za povračilo stroškov). Sicer je pritožbo toženca zavrnilo, zavrnilo pa je tudi pritožbo tožnikov v celoti in v II. in III. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentov

3. Tožnika sta zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Grajata materialnopravno stališče sodišča druge stopnje in menita, da je vsebina pogodb nezdružljivo povezana z nezakonitim oz. nedopustnim ravnanjem toženca. Sodišče druge stopnje je spregledalo odločilno okoliščino, da kupnina za prodane nepremičnine ni bila plačana. Vse konkretne okoliščine primera, predvsem pa teža kaznivega dejanja, jasno kažejo na nedopustnost pravne podlage sklenjenih poslov. Odločitev pritožbenega sodišča odstopa od sodne prakse, kar podrobneje argumentirata. V nadaljevanju navedeta še argumente, ki narekujejo ugoditvi tožbenemu zahtevku tudi glede izstavitve zemljiškoknjižne listine. Predlagata, da Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku v celoti, podredno pa, da sobo sodišč druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. S kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III K 28224/20101 z dne 26. 5. 2011 je bilo ugotovljeno med drugim tudi, da je toženec z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, z resno grožnjo drugega prisilil, da je nekaj storil v škodo svojega in tujega premoženja s tem, da je toženec po vrnjenem znesku, ki si ga je izposodil prvi tožnik na podlagi posojilne pogodbe z dne 14. 3. 2003, tožniku večkrat grozil, da ga bo ubil in mu zažgal kamione ter zahteval prepis parcel tako, da se je tožnik zelo bal in je v strahu za svoje življenje prosil tudi drugo tožečo stranko, da je za prvega tožnika na toženca dne 20. 11. 2003 prepisala parcelo št. 1770-651/2-0 k.o. ...; ker pa so se grožnje nadaljevale, je tožnik na toženca 30. 4. 2004 prepisal še svoji parceli št. 1770-651/3-0 in 1770-651/4-0, obe k. o. ....

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ugotovitev kazenskega sodišča, da ravnanje toženca izpolnjuje znake kaznivega dejanja izsiljevanja, predstavlja ne samo kršitev moralnih načel, temveč tudi kršitev prisilnih predpisov. Pogodbe je zato štelo za nične z učinkom ex tunc. Sodišče druge stopnje pa je presodilo, da zaradi nedopustnega ravnanja toženca pravni posel ni nedopusten, saj vsebina pogodbene ureditve ni v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo in je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 45. in 86. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

8. Zmotno je materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da grožnje, zaradi katerih sta tožnika podpisala sporne prodajne pogodbe, lahko predstavljajo le izpodbojni razlog. Poleg življenjsko nevzdržne odločitve, ko je pravnomočno obsojen storilec kaznivega dejanja v civilnem postopku še „nagrajen“ s sadom svojega dejanja, kar povsem nasprotuje splošnemu pravnemu pravilu, da nihče ne sme obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega (74. člen Kazenskega zakonika), je pritožbeno sodišče materialnopravno zmotno uporabilo tudi določbe obligacijskega prava.

9. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo določbe obligacijskega prava v zvezi z napakami volje, ker je spregledalo, da v konkretni zadevi tožnika svoje volje zaradi nedopustne grožnje toženca sploh nista mogla svobodno oblikovati. Ker do oblikovanja svobodne volje na strani tožnikov sploh ni prišlo in ker je tožena stranka formo kupoprodajne pogodbe zgolj izkoristila za pridobitev nedovoljene premoženjske koristi, v konkretni situaciji do sklenitve kupoprodajne pogodbe sploh ni prišlo (50. člen OZ) in je listina, ki jo navzven izkazuje, nična.

10. Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 142/2015 z dne 10. 11. 2016 razliko med položajem pogodbe, obremenjene z napako volje, in neobstoječe pogodbe nazorno pojasnilo s primerjavo: Če nekoga prisiliš, da s teboj sklene posojilno pogodbo, mu nato izročiš posojilo ter pridobiš nasprotno terjatev (vračilo posojila z obrestmi), potem gre za dejanski položaj izpodbojne pogodbe (45. člen OZ). Če pa, drugače, nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, pa tu sploh ne gre za veljavno posojilno pogodbo. Ta je neobstoječa (ker volja skleniti resnično pogodbo niti pod prisilo ni bila podana - 15. člen OZ), listina, ki jo navzven izkazuje ter v kateri se prisiljena stran zavezuje vrniti neobstoječe posojilo, pa je nična.

11. Tudi sicer bi v situaciji, ko protipravna pridobitev premoženjske koristi predstavlja nedovoljen nagib, to je nagib, ki je usmerjen k uresničitvi interesa, ki je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, ki bistveno vpliva na sklenitev pogodbe, za kar nasprotna pogodbena stranka ve, bila takšna pogodba nična (drugi odstavek 40. člena OZ).

12. Ker se zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče druge stopnje ni opredelilo do pravnih posledic neobstoječega pravnega posla, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot izhaja iz I. točke izreka. Sodišče druge stopnje bo moralo pri presoji posledic neobstoječega pravnega posla v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnih listin upoštevati, da je vsebina izbrisne tožbe in namen, ki jo takšna tožba zasleduje v vzpostavitvi prvotnega zemljiškoknjižnega stanja, ki se v konkretnem primeru povsem prekriva z zahtevkom tožnikov na vrnitev danega (prvi odstavek 87. člena OZ). Od odločitve o pritožbi tožnikov pa je odvisen tudi obseg preizkusa v ponovljenem postopku na drugi stopnji glede na pritožbi obeh pravdnih strank.

13. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.