Jedro

Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. V primeru vročanja dokazuje vročitev in datum vročitve (149. člen ZPP v povezavi z 224. členom ZPP). Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so na njej ugotovljena dejstva neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz šestega odstavka 149. člena ZPP izhaja, da se v primeru, če je na vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. S prepričljivim dokazom je zato mogoče ovreči "domnevo", da je bila vročitev opravljena na dan, ki je na njej zapisan.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 2. 2014, za ugotovitev, da mu delovno razmerje ni prenehalo, poziv na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, ter podredni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje in plačilo denarnega povračila v višini 10.820,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrglo. Pri tem je obrazložilo, da je bila sodba sodišča prve stopnje vročena pooblaščenki tožnika v torek 23. 9. 2014, da se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v sredo 8. 10. 2014, tožnik pa je priporočeno pritožbo vložil šele naslednji dan (dne 9. 10. 2014).

3. Tožnik je po prejemu drugostopenjskega sklepa dne 29. 5. 2015 vložil predlog za obnovo postopka, ki ga je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo s sklepom Pdp 54/2016 z dne 17. 2. 2016, ker je presodilo, da zatrjevani obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podan, saj je do napake pri vročitvi prišlo na strani tožnika samega oziroma njegove pooblaščenke, torej odgovornost za napako ni bila na strani sodišča. 4. Tožnik je dne 18. 6. 2015 vložil tudi revizijo zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje. V reviziji navaja, da ne drži podatek, da je bila njegovi pooblaščenki na sindikatu prvostopenjska sodba vročena 23. 9. 2014, saj naj bi šlo pri potrditvi tega datuma za očitno pisno pomoto tajnice na sindikatu A. A. Sodba naj bi bila pooblaščenki dejansko vročena dan kasneje (24. 9. 2014), kar naj bi izhajalo z izdajnice Pošte Slovenije s tega dne, ki jo je podpisala A. A. Prav tako naj bi iz poštnega žiga na kuverti, v kateri je bila sodba, izhajalo, da je bila sodba oddana na Pošto v Kopru 23. 9. 2014; splošno znano je, da pošta ni mogla priti na naslov sindikata istega dne, temveč šele 24. 9. 2014. 5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1), oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Vselej je dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (prvi in tretji odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Stranke smejo navajati v reviziji tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (372. člen ZPP). V zvezi z navedbo takšnih dejstev lahko revizijsko sodišče zahteva dodatna pojasnila s strani sodišč druge in prve stopnje, kar pa v tej zadevi ni bilo potrebno, saj je sodišče prve stopnje že izvedlo postopek v zvezi z ugotavljanjem dejstev glede datuma vročitve sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem iz zaslišanja priče A. A. izhaja, da je na povratnico pri vročitvi prvostopenjske sodbe napačno napisala datum 23. 9. 2014, namesto pravilno 24. 9. 2014. To izhaja tudi z izdajnice z dne 24. 9. 2014 in vpisov v delovodnik prispelih pošiljk. Iz štampiljke na odposlani pošti izhaja, da je bila sodba oddana na Pošto v Kopru šele 23. 9. 2014. Prav tako iz dopisa Pošte Slovenije z dne 11. 1. 2016 (list št. 91) izhaja, da je bila sporna pošiljka prejeta 23. 9. 2014 na pošti v Kopru in vročena naslovniku 24. 9. 2014. 8. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. V primeru vročanja dokazuje vročitev in datum vročitve (149. člen ZPP v povezavi z 224. členom ZPP). Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so na njej ugotovljena dejstva neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz šestega odstavka 149. člena ZPP izhaja, da se v primeru, če je na vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. S prepričljivim dokazom je zato mogoče ovreči "domnevo", da je bila vročitev opravljena na dan, ki je na njej zapisan (1).

9. Tožniku je uspelo dokazati, da je njegova pooblaščenka prejela sodbo sodišča prve stopnje šele 24. 9. 2014 in da je prišlo do očitne pomote sodelavke tožničine pooblaščenke pri vpisu datuma prejema te pošiljke.

10. Pritožbeni rok se torej ni iztekel že dan pred vložitvijo pritožbe. Le-ta je bila pravočasna, odločitev sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe pa napačna. Za odločitev ni pomembno, da sodišče druge stopnje ob odločanju o zavrženju pritožbe dejansko ni vedelo niti razpolagalo s podatkom o pravilnem datumu vročitve sodbe sodišča prve stopnje, zoper katero se je tožnik pritožil. 11. Ker je sodišče druge stopnje z navedeno odločitvijo napačno presodilo o prepozni vročitvi pritožbe, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 379. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP (zaradi kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 352. člena ZPP) reviziji ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču druge stopnje v nov postopek.

(1) Primerjaj z odločbami VS RS II Ips 374/2000, II Ips 451/2003, II Ips 190/2005, II Ips 844/2009, itd.