Jedro

Izpodbijana sodba je bila vročena pooblaščenki tožnika dne 23. 9. 2014, na pravilnem naslovu. Prvi dan roka za vložitev pritožbe je bil 24. 9. 2014 in se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v sredo 8. 10. 2014. Pritožba z dne 9. 10. 2014 je bila priporočeno oddana po pošti v četrtek dne 9. 10. 2014, to je po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (343/2 ZPP) in je zato prepozna.

Izrek

Pritožba tožnika zoper sodbo se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku; da delovno razmerje med strankama na njeni podlagi ni prenehalo, ampak še traja; na poziv nazaj na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačami in drugimi prejemki iz delovnega razmerja, vse pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilom davkov in prispevkov od prenehanja delovnega razmerja dalje. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje med strankama traja do odločitve sodišča prve stopnje in na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje ter plačilo denarnega povračila v višini 10.820,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče v dokaznem postopku zaslišalo tožnika, zakonito zastopnico tožene stranke in nekatere od predlaganih prič, v obrazložitvi sodbe pa zapisalo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov glede zaslišanja tožnikovih sodelavcev. Pritožnik meni, da bi sodišče vseeno moralo zaslišati tožnikove sodelavce, vsaj glede tega, kako občutljivi sta stanovalki A.A. in B.B., ter glede tega, da tožnik ni grob človek, ki bi nehumano ravnal s stanovalci. Tako ravnanje kot se tožniku očita v izredni odpovedi, namreč ne more biti stvar osamljenih dogodkov dveh zaporednih dni (6. in 7. 1. 2014), ampak bi se zagotovo videlo v siceršnjem delovanju tožnika, o čemer bi vedeli izpovedati njegovi sodelavci. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem B.B. in zakaj se ni odločilo za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke glede sposobnosti razumevanja stanovalk pri toženi stranki (B.B., C.C. in A.A.). Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji predvsem na posrednih dokazih, ter pisnih izjavah stanovalk tožene stranke, ki niso dokaz v postopku, ker je tožnik zahteval njihovo neposredno zaslišanje in na pričanju prič, ki niso bile same priče dogodkom, temveč naj bi jim o tem povedale oškodovanke. Edina priča, ki je bila delno neposredno prisotna pri dogodkih, je D.D., ki pa je izpovedala drugače kot je zapisano v sodbi. Tožnikovo prijazno vedenje do stanovalk pri toženi stranki se je v odpovedi in izpodbijani sodbi nenadoma sprevrglo v zavrženo dejanje, pri čemer ugotovljeno dejansko stanje ne kaže na nehuman ali celo zavržen odnos tožnika do stanovalk.

3. Pritožba je prepozna.

4. Rok za vložitev pritožbe po prvem odstavku 333. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) znaša 15 dni od vročitve prepisa sodbe. Po drugem odstavku 343. člena ZPP je pritožba prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba skladno s 133. členom ZPP vročena pooblaščenki tožnika v torek dne 23. 9. 2014, na pravilnem naslovu ..., kot izhaja iz povratnice v spisu (list. št. 61). Prvi dan roka za vložitev pritožbe je bil 24. 9. 2014 in 15-dnevni pritožbeni rok se je iztekel v sredo 8. 10. 2014. Pritožba, datirana z dne 9. 10. 2014, je bila priporočeno oddana po pošti v četrtek dne 9. 10. 2014, torej prepozno.

5. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 343. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) pritožbo tožeče stranke zavrglo kot prepozno.