Jedro

Na zaznavo potrošnika vplivajo vsi elementi na vrečki, njihova razporeditev in barvna kombinacija.

Rdeča barva na zgornjem delu vrečke je eden izmed bistvenih oblikovnih elementov izdelkov obeh pravdnih strank. Vendar pa ni edini. Nezanemarljivi so tudi ostali elementi na vrečki. Vsi ti elementi kot celota tvorijo izdelek tožeče stranke in tudi izdelek tožene stranke. Te elemente sicer omenja in poudarja tudi tožeča stranka, ko trdi, da so si izdelki pravdnih strank podobni tudi glede ostalih sestavin. Vendar pa v tožbenem zahtevku ti ostali elementi na noben način niso zajeti. Omejitev zahtevka le na polje rdeče obarvanosti ter na dimenzije vrečke ne zadostuje za določno opredelitev prepovedanega ravnanja. Prepovedano ravnanje tožene stranke na tak način ni dovolj konkretizirano.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v višini 1.578,68 EUR. z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala prepoved reklamiranja, oglaševanja oziroma ponujanja semen, pakiranih v vrečkah dimenzije 10 cm x 14 cm (širina x višina), na katerih je na sprednji strani v zgornji četrtini uporabljena rdeča barva, in sicer tako da se površina rdeče obarvanosti iz leve proti desni strani zmanjšuje, pri čemer je razdalja med vrhom vrečke in zaključkom rdeče obarvanosti na levi strani sprednje strani vrečke med 4,5 cm in 5,5 cm, razdalja med vrhom vrečke in zaključkom rdeče obarvanosti na desni strani vrečke pa med 3 cm in 4 cm, meja med rdečim delom vrečke embalaže ter ostalimi elementi, ponazorjenimi na sprednji strani vrečke, pa je diagonalna in povezuje obe navedeni točki na levi in desni strani vrečke. Zavrnilo je tudi zahtevek za prepoved reklamiranja, oglaševanja oziroma ponujanja semen, pakiranih v vrečkah, pri katerih je v zgornjem delu na sprednji strani uporabljena rdeča barva tako, da rdeča barva v primerjavi s preostalo površino sprednje strani vrečke, v kateri so pakirana semena, predstavlja manjši del površine, ter zahtevek za odstranitev opisanih vrečk iz gospodarskega prometa.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 95/2016 z dne 26. 10. 2016 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali polje rdeče obarvanosti (upoštevaje njegovo postavitev) predstavlja ključno sestavino celostne podobe izdelkov, ki ustvarja ali utegne ustvariti zmedo na trgu.

4. Na podlagi navedenega sklepa zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru nanjo predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev revizije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Predlog tožene stranke za zavrženje revizije, ker naj tožeča stranka ne bi imela interesa za odločanje o zahtevku, ni utemeljen. Zakaj tožeča stranka nima pravnega interesa, tožena stranka ne pove. Z revizijo tožeča stranka skuša doseči spremembo odločitve o tožbenem zahtevku, za kar nedvomno izkazuje pravni interes. Če bi z revizijo uspela, bi bila lahko odločitev o tožbenem zahtevku drugačna. Tožbeni zahtevek tudi ni ugotovitveni, za kar bi bilo treba na podlagi 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izkazati pravni interes.

8. V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Ker revizija v zvezi z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila dopuščena, Vrhovno sodišče na te revizijske očitke ni odgovarjalo.

9. Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka izkoristila njen ugled s tem, ko je na trgu prodajala izdelke, ki so bili z njenimi zamenljivo podobni. Prodajala je vrečke s semeni za maloprodajo. Navajala je, da so bile dimenzije vrečk obeh pravdnih strank 10 cm x 14 cm, na vrečkah pa je bila sporna površina rdeče obarvanosti, ki se iz leve proti desni strani zmanjšuje, pri čemer je razdalja med vrhom vrečke in zaključkom rdeče obarvanosti na levi strani sprednje strani vrečke med 4,5 cm in 5,5 cm, razdalja med vrhom vrečke in zaključkom rdeče obarvanosti na desni strani vrečke pa med 3 cm in 4 cm, meja med rdečim delom vrečke embalaže ter ostalimi elementi, ponazorjenimi na sprednji strani vrečke, pa je diagonalna in povezuje obe navedeni točki na levi in desni strani vrečke. Vrečke naj bi si bile podobne tudi na podlagi luknje, namenjene obešanju na stojala v trgovini, logotipa črne barve na levi strani zgornjega dela rdeče obarvanosti in na podlagi barvne fotografije izdelka, ki zavzema približno spodnji dve tretjini vrečke. Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala s trditvami, da je površina rdeče obarvanosti tisti element na vrečki, ki vpliva na celostni vtis potrošnika, zaradi česar zamenjuje izdelke tožene stranke, misleč, da gre za izdelke tožeče stranke.

10. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da sta predmet tožbenega zahtevka zgolj pozicionirana površina rdeče obarvanosti in dimenzija vrečk. Pojasnili sta, da navedeno pomeni, da se tožbeni zahtevek nanaša na vse vrečke z navedeno dimenzijo in s takšno površino rdeče obarvanosti ne glede na to, kakšni drugi elementi se nahajajo na vrečki. Tožbeni zahtevek naj bi zato dopuščal različno interpretacijo o tem, kaj sodi pod obseg prepovedi. Vsebina zahtevka naj ne bi dopuščala presoje ostalih elementov na vrečki. Sodišče prve stopnje je kot odločilno štelo tudi, da odtenek rdeče barve v tožbenem zahtevku ni opredeljen, kar naj bi dopuščalo različne interpretacije o tem, katera rdeča barva naj bi bila prepovedana. Ker je tožbeni zahtevek prepovedni, zajema tudi bodoče kršitve, zato mora biti po presoji prvostopenjskega sodišča postavljen tako, da je jasno, kaj je prepovedano.

11. Zahtevek temelji na 26. členu v zvezi s 13. členom Zakona o varstvu konkurence (v nadaljevanju ZVK), ki se v zadevi uporabljata na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1F). Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu (drugi odstavek 13. člena ZVK). Prepovedano je reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga z navajanjem podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov (1. alineja tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZVK). Zmeda na trgu nastane, kadar sta si izdelka različnih ponudnikov tako podobna, da potrošniki zamenjujejo izdelek enega ponudnika, misleč, da gre za izdelek drugega ponudnika. Pri tem je odločilna celostna podoba izdelkov, saj ta vpliva na splošni vtis potrošnika. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, morajo biti v tožbenemu zahtevku vsebovane konkretizirane oblike dejanja nelojalne konkurence.1

12. Stališču sodišč prve in druge stopnje, da na zaznavo potrošnika vplivajo vsi elementi na vrečki, njihova razporeditev in barvna kombinacija, tožeča stranka ne nasprotuje. V reviziji trdi, da polje rdeče obarvanosti na vrečki predstavlja ključno sestavino celostne podobe izdelkov.

13. Navedeno sicer drži, drži tudi, da je rdeča barva na zgornjem delu vrečke eden izmed bistvenih oblikovnih elementov izdelkov obeh pravdnih strank. Vendar pa ni edini. Nezanemarljivi so tudi ostali elementi na vrečki: lega barvne fotografije izdelka, logotip, barva in vrsta pisave ter linije med posameznimi elementi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (ki mu je sodišče druge stopnje smiselno pritrdilo), je pomemben tudi odtenek rdeče barve na zgornjem delu vrečke. Vsi ti elementi kot celota tvorijo izdelek tožeče stranke in tudi izdelek tožene stranke. Te elemente sicer omenja in poudarja tudi tožeča stranka, ko trdi, da so si izdelki pravdnih strank podobni tudi glede ostalih sestavin. Vendar pa v tožbenem zahtevku ti ostali elementi na noben način niso zajeti. Tožbeni zahtevek bi moral določno vsebovati tudi opredelitev ostalih elementov.2 Omejitev zahtevka le na polje rdeče obarvanosti ter na dimenzije vrečke ne zadostuje za določno opredelitev prepovedanega ravnanja. Prepovedano ravnanje tožene stranke na tak način ni dovolj konkretizirano. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da odtenek rdeče barve dopušča različne interpretacije o tem, katera rdeča barva je prepovedana. Prav tako držijo pomisleki tožene stranke, da bi prepovedni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, prepovedal tudi na primer fotografijo izdelka v črno beli barvi, če bi bil zgornji del vrečke rdeče obarvan. Iz navedenih hipotetičnih situacij jasno izhaja, da tožbeni zahtevek ni dovolj natančno opredeljen.

14. Do revizijskih očitkov glede neuporabe Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, ker naj bi bila relevantna le podobnost izdelkov, ki jih ponujata pravdni stranki, in ne identičnost izdelkov, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo, saj zahtevek tožeče stranke ni bil zavrnjen zato, ker izdelki niso identični ali ker ne bi ustvarjali zmede na trgu, temveč zato, ker tožbeni zahtevek ni dovolj natančno opredeljen. Iz istega razloga se ni opredeljevalo do uporabe Pariške konvencije ter do Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine.

15. Ne glede na odgovor na dopuščeno vprašanje zaradi pomanjkljive konkretizacije tožbenega zahtevka tožeča stranka z revizijo ne more uspeti. V vsakem primeru in ne glede na to, ali je barva ključna sestavina celostne podobe spornih izdelkov, bi morali biti v tožbenem zahtevku v konkretnem primeru zajeti tudi drugi elementi izdelka.

16. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Toženi stranki je dolžna povrniti 1.274,00 EUR stroškov odgovora na revizijo, 20,00 EUR stroškov za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev ter 22 % DDV v višini 284,68 EUR, skupaj torej 1.578,68 EUR.

1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 95/2003 z dne 28. 1. 2004. 2 Lahko opisno, lahko pa tudi s fotografijo, vsebovano v zahtevku.