Jedro

Delodajalec mora očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 2. 2009 in nezakonitosti odločbe tožene stranke z dne 10. 3. 2009. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke tožnika. Ugotovilo je, da je tožnik dne 6. 1. 2009 najprej verbalno nato pa tudi fizično napadel vodjo oddelka in ji pri tem s prstom poškodoval oko. S tem je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, njegovo ravnanje pa ima tudi znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je objektivni znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe sama telesna poškodba. V konkretnem primeru bi lahko le izvedenec medicinske stroke objektivno ugotovil, ali je bila oškodovanka sploh poškodovana in na kakšen način. Sodišče izvida okulističnega pregleda in potrdila o upravičeni zadržanosti z dela za oškodovanko ni upoštevalo, ker jih je tožena stranka prepozno vložila v spis. Dokazovanje telesnih poškodb z zaslišanjem prič oziroma njihovimi izpovedbami pa po mnenju tožnika ni dopustno. Podan bi moral biti tudi subjektivni element očitanega kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe je mogoče storiti le z direktnim ali eventualnim naklepom, ne pa tudi iz malomarnosti. Sodišče krivdne oblike tožnika sploh ni ugotavljalo, čeprav je po mnenju tožnika to eden od znakov očitanega kaznivega dejanja.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Glede na revizijske navedbe je predmet presoje tako le vprašanje ali je pravilna odločitev sodišča, da ima ravnanje tožnika vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1. 6. Zakon določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja (prva alineja prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR). Izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru odpovednih razlogov in obrazložitve teh razlogov v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Pri tem niti ni odločilno, ali delodajalec v odpovedi tudi že sam točno določi člen kaznivega dejanja - temveč da navede znake kaznivega dejanja.

7. Izvršitvena dejanja pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 se lahko pojavljajo v različnih storitvenih ali opustitvenih oblikah, ki imajo za posledico nastanek lahke telesne poškodbe. Po tej določbi se za lahko telesno poškodbo štejejo poškodbe, zaradi katerih je bil začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del poškodovančevega telesa ali njegov organ, ali je njegova zmožnost bila začasno zmanjšana, ali je bila prizadeta njegova zunanjost, ali pa je bilo začasno okvarjeno njegovo zdravje. Opis dejanja v odpovedi vsebuje dejstva in okoliščine, ki kažejo na to, da je ravnanje tožnika povzročilo telesne poškodbe oškodovanke in ugotovitev, da so te poškodbe imele za posledico začasno okvaro zdravja oškodovanke in njeno začasno nezmožnost za delo.

8. Tožnik bistvenih kršitev določb postopka v reviziji ne uveljavlja, zato revizijskih navedb o domnevnih napakah v dokaznem postopku ni mogoče upoštevati, pri čemer tožnik na primer dokaza s postavitvijo izvedenca niti ni predlagal. Sodišče prve stopnje pa je z zaslišanjem oškodovanke ter prič in nenazadnje tožnika samega, ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, da je tožnik oškodovanko udaril z roko v obraz, pri čemer je prišlo tudi do poškodbe očesa, kar je imelo za posledico nekaj dni trajajočo bolniško odsotnost oškodovanke. Na tako dejansko stanje je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), in zadošča za presojo sodišča, da so bili v tožnikovem ravnanju podani znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. 9. Delovno sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne odloča o kazensko pravni odgovornosti delavca, mora pa pri presoji, ali ima delavcu očitana kršitev znake kaznivega dejanja, upoštevati, kako so ti določeni v Kazenskem zakoniku. Ugotavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ne pa krivde za kaznivo dejanje. Za presojo zakonitosti izredne odpovedi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR zadošča dokazanost, da so v ravnanju delavca podani vsi znaki kaznivega dejanja, kot je opredeljeno v Kazenskem zakoniku, tudi če do kazenskega postopka – in torej ugotavljanja kazenske odgovornosti zanj – sploh ne pride ali če se v kazenskem postopku ugotovi, da delavec za očitano kaznivo dejanje ni kriv.(1)

10. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da so v ravnanju tožnika podani vsi znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena KZ-1, je utemeljeno potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Dne 29. 11. 2010 je DPS sicer predložilo (nepravnomočno) kazensko sodbo z dne 15. 9. 2010, s katero je bil tožnik za svoje dejanje na podlagi obtožnega predloga ODT z dne 13. 7. 2010, pogojno obsojen za kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1: torej tudi zaradi lahke telesne poškodbe.