Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem?

2. ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem?

2. ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo, izdano zoper prvega toženca, in sodbo, izdano zoper tretjega in četrtega toženca, ugodilo tožbenemu zahtevku, medtem ko je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo. Razsodilo je, da je prvi toženec lastnik nepremičnine z ID znakom ..., odredilo, da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica nanj, tretjemu in četrtemu tožencu pa še naložilo, da izstavita zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo prvi toženec pri tej nepremičnini lahko v zemljiški knjigi vpisal kot lastnik.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama tretjega in četrtega toženca in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je tudi zoper njiju zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje glede vprašanj: - Ali je treba v primeru, ko bi bilo treba vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zemljiškoknjižni lastnik pa je zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, namesto tožbe predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem? - Ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera (ko je dolžnik v stečajnem postopku kupil nepremičnino v fazi vnovčevanja premoženja stečajnega dolžnika, ki je ostal vpisan v zemljiško knjigo, zaradi naknadno vzpostavljene etažne lastnine pa se dolžnik ni mogel vpisati v zemljiško knjigo) upravičen predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika? - Kakšen pravni standard obrazloženosti se zahteva od sodišča druge stopnje?

4. V zvezi s prvima dvema vprašanjema poudarja, da sam ni upnik zemljiškoknjižnega lastnika, temveč upnik dolžnika, ki ima terjatev do zemljiškoknjižnega lastnika, zato tožeča stranka po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nima procesnih pravic in ji je v stečajnem postopku (tudi nad morebiti naknadno najdenim premoženjem) sodelovanje onemogočeno. Procesna upravičenja v stečajnem postopku ima po ZFPPIPP (ne glede na to, ali pravno podlago predstavlja 443. člen ali po mnenju predlagatelja pravilno 380. člen) zgolj upnik v stečajnem postopku, ne pa tožeča stranka niti ne dejanski lastnik, saj je ta nastopal kot kupec nepremičnine v postopku prodaje stečajne mase stečajnega dolžnika. Zato se zastavlja vprašanje, kako naj tožeča stranka prepreči pasivnost svojega dolžnika, če ne bi želel uveljavljati svojih pravic v stečajnem postopku, zaradi izvršbe na nepremičnino pa nima interesa urejati svojih pravic. Sicer pa tudi dolžnik kot dejanski lastnik nepremičnine v konkretnem primeru nima upravičenj iz 380. člena ZFPPIPP, prvič zato, ker v stečajnem postopku ni sodeloval kot upnik, in drugič zato, ker 380. člen ne ureja izločitvenih pravic, ampak terjatve, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase. Na vprašanji sodna praksa še ni dala odgovora. V zvezi z zadnje predlaganim vprašanjem pa meni, da obrazložitev sodišča odstopa od sodne prakse, pri čemer citira konkretne odločbe Ustavnega in Vrhovnega sodišča. 5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani glede v izreku opredeljenih pravnih vprašanj, zato je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.