Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravna oseba je z dnem izbrisa prenehala. Toženi stranki kot družbenici ne odgovarjata za obveznosti izbrisane družbe, torej nista pasivno legitimirani v tej pravdi in kot družbenika ne moreta odgovarjati za obveznosti izbrisane družbe po več kot enem letu od izbrisa. Tožeča stranka bo morala predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem.
Pritožbama tretje in četrtotožene stranke se ugodi in se glede njiju tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Prvo tožena stranka V. d.o.o., matična številka: 000, je lastnik nepremičnine z ID znakom 000, do deleža 1/1. 2. Pri nepremičnini z ID znakom 000 se vknjiži lastninska pravica v korist in na ime dolžnika V. d.o.o., matična številka: 000, do deleža 1/1. 3. Toženi stranki D. d.o.o., matična številka: 000 in V. d.o.o., matična številka: 000 sta dolžni izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo pri nepremičnini z ID znakom 000 izvedel vpis lastninske pravice na ime prvo tožene stranke V. d.o.o., matična številka: 000, do deleža 1/1, sicer bo takšno listino nadomestila ta sodba.“ zavrne.
Tožeča stranka je dolžna povrniti tretjetoženi in četrtotoženi stranki vsaki po 633,08 EUR pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške vsaki po 615,46 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pred izvršbo.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je prvotožena stranka V. d.o.o. lastnik nepremičnine z ID znakom 000 do deleža 1/1 in se pri navedeni nepremičnini vknjiži lastninska pravica v korist in na ime dolžnika V. d.o.o. matična številka 000 do deleža 1/1 tretjetoženi stranki in četrtotoženi stranki je naložilo izstavitev za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo pri sporni nepremičnini izvedel vpis lastninske pravice na ime prvotožene stranke, sicer bo tako listino nadomestila sodba. Tožbeni zahtevek je zavrnilo zoper drugotoženo stranko. Tretjetoženi in četrtotoženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožniku v znesku 937,80 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. Tožniku pa je naložilo povrnitev pravdnih stroškov drugotoženi stranki v znesku 494,32 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se pritožujeta tretje in četrtotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter v pritožbah predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njunima pritožba ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.
V pritožbi četrtotožena stranka navaja, da je ZPPSRD uredil prenos pooblastil, pravic in obveznosti S. d.d. v likdvidaciji, ni pa uredil univerzalnega pravnega nasledstva. Sklad niti S. nista pravna naslednika družbe V. in zato za četrtotoženo stranko ni podana stvarna legitimacija. Družba V. d.o.o. - v stečaju je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, za katero pa ne veljajo določbe ZPPSRD o pravnem nasledstvu.
Tretjetožena stranka v pritožbi trdi podobno ter še navaja, da pravnomočno zaključeni stečajni postopek in izbris pravnega subjekta iz sodnega registra pomeni pravno smrt gospodarskega subjekta, njegovi družbeniki ne morejo nastopati kot pravni nasledniki izbrisane družbe v postopku, ki se zoper navedeno družbo vodijo po končanju stečajnega postopka.
Pritožbi sta utemeljeni.
V zemljiški knjigi je sporna nepremičnina vpisana na V. d.o.o. v stečaju (priloga A5), ki pa je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Krškem St 1458/2008 zaradi zaključka stečajnega postopka 8. 1. 2010 izbrisana iz sodnega registra. Pravna oseba je z dnem izbrisa prenehala in tretjetožena ter četrtožena stranka kot družbenici ne odgovarjata za obveznosti izbrisane družbe, torej nista pasivno legitimirani v tej pravdi in kot družbenika ne moreta odgovarjati za obveznosti izbrisane družbe po več kot enem letu od izbrisa. Tožeča stranka bo morala predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem.
Ker kot že omenjeno tretje in četrtotoženi stranki nista pasivno legitimirani za zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in je bilo pritožbama ugoditi in zavrniti tožbeni zahtevek zoper njiju (člen 358 ZPP).
Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnik v tej zadevi ni uspel in mora v posledici tega vrniti tretje in četrtotoženi stranki vsaki po 633,08 EUR pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in vsaki pritožbene stroške v znesku 615,46 EUR. Ti stroški so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarijo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.