Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dodatek za delovno dobo lahko vključen v osnovno plačo, ki je zaradi tega bistveno višja od osnovne plače, določene v kolektivni pogodbi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dodatek za delovno dobo lahko vključen v osnovno plačo, ki je zaradi tega bistveno višja od osnovne plače, določene v kolektivni pogodbi.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je potrdilo prvostopno sodbo, s katero je sodišče naložilo toženi stranki plačilo dodatka za delovno dobo za čas od aprila 2006 do aprila 2010. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen kot direktor sektorja za marketing in razvoj, ki ni predstavljalo delovnega mesta v smislu določb 72. člena ZDR. S pogodbo o zaposlitvi je bila določena plača v višini 900.000 SIT mesečno kot osnovna bruto plača, posebej pa je bilo določeno tudi, da se mu dodatek za delovno dobo ne obračuna. Po presoji sodišča iz pogodbe izhaja, da se dodatek ne obračuna in ne, da se ne obračuna posebej. Zato ne vzdrži izpovedba priče, da je dodatek že zajet v osnovno plačo s sklicevanjem na višino plače ter na bonitete po pogodbi o zaposlitvi. Če je celotno plačilo na plačilnih listah opredeljeno samo kot osnovna plača, ni mogoče preveriti, kolikšen del plače predstavlja osnovna plača in kolikšen del dodatek za delovno dobo.

2. Sodišče druge stopnje je kot neutemeljene zavrnilo pritožbo tožene stranke, ker ta ni dokazala, da je tožniku dodatek za delovno dobo izplačevala. Višina osnovne plače se v skladu s 127. členom ZDR določi glede na zahtevnost dela, za katerega delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer dejstvo, da je bila tožnikova osnovna plača višja, ne utemeljuje zaključka, da je vanjo vštet tudi dodatek za delovno dobo. Še vedno gre zgolj za osnovno plačo, v kateri dodatek za delovno dobo ne more biti zajet. 3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka navaja, da gre za pravno vprašanje, glede katerega prakse Vrhovnega sodišča še ni, sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča pa ni enotna. Navaja, da ZDR v 127. členu zagotavlja le, da delavec ne prejme nižje osnovne plače od tiste, ki je za njegovo delo predvidena v veljavni kolektivni pogodbi. Ne preprečuje pa ta določba, da je osnovna plača višja, če je to zvišanje posledica dejstva, da je v osnovno plačo vključen tudi dodatek za delovno dobo. ZDR tudi ne določa, da mora biti dodatek za delovno dobo obvezno prikazan ločeno od osnovne plače in da ne sme biti zajet v njej. Pogodbe, ki govori o neobračunu dodatka zato ni mogoče razlagati le tako, kot da izključuje njegov plačilo. Sodišče je odločilo tudi drugače kot v zadevi Pdp 1355/2010. 4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Predlog za dopustitev revizije izpolnjuje pogoje za dopustitev revizije. Gre za pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, iz predložene sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1355/2010 z dne 9. 12. 2010 pa izhaja tudi, da praksa pritožbenega sodišča o spornem vprašanju ni enotna. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP revizijo dopustilo glede vprašanja kot je opredeljen v izreku tega sklepa.