Jedro

Tožnikov interes je bil s sporno objavo prizadet, saj je nesporno on predsednik A., ki je kot oseba v tej funkciji razpoznavna že iz naslova prispevka, naveden pa je z imenom in priimkom tudi v besedilu prispevka.

V tem konkretnem primeru je popravek, ki je bil objavljen istega dne takoj za spornim obvestilom, v celoti zajel in tudi presegel to, kar želi doseči tožnik v tej pravdi.

Res je, da se v naslovu spornega obvestila in še dvakrat v besedilu sklicuje na poročanje medija B., vendar je njeno obvestilo relativno obsežno in ne v celoti táko, da bi ga lahko ocenili kot golo informacijo o poročanju nekega drugega medija.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da mora toženka v roku 48 ur na spletni strani C. objaviti tožnikov popravek z vsebino: “Ne drži, da so kriminalisti med hišno preiskavo na D. domu naleteli na večjo količino rastlin prepovedane konoplje.“

II. Tožnik je dolžan toženki povrniti pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v znesku 924,88 EUR, v roku 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika za objavo popravka na članek, ki je bil 19. 1. 2016 objavljen na njeni spletni strani z naslovom „B.: Pri predsedniku A. našli sadike konoplje“, in sicer je toženki naložilo, da v roku 48 ur objavi popravek z vsebino: “Ne drži, da so kriminalisti med hišno preiskavo na D. domu naleteli na večjo količino rastlin prepovedane konoplje.“

2. Proti tej sodbi se toženka pritožuje iz vseh dopustnih oz. predvidenih pritožbenih razlogov s predlogom za njeno spremembo ali razveljavitev, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo določila 26. in 31. čl. Zakona o medijih (ZMed). Meni, da tožnikov interes z objavo spornega besedila ni bil prizadet in da je bila v tem delu njegova tožba nesklepčna, sodišču pa očita, da je sámo nadomeščalo njegove pomanjkljive trditve. Ponavlja, da je že takoj po objavi ugodila zahtevi A., da se objavi popravek oz. odgovor in objavila obsežno besedilo, ki je zanikalo oz. podrobneje pojasnjevalo trditve iz spornega prispevka, zato ji ni jasno, kaj tožnik sploh še želi. To je povzelo tudi sodišče prve stopnje, odločilo pa drugače. Zato pritožba očita nasprotujoče si razloge. Hkrati meni, da je zato podan tudi razlog za zavrnitev zahtevane objave po 2. al. 1. odst. 31. čl. ZMed. Poleg tega vztraja tudi pri tem, da je prvotni prispevek vseboval obvestilo, o čem poroča časopis B., česar zahtevani popravek ne zanika.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče sicer ni storilo nobene relevantne kršitve določb postopka, pravilno in v zadostni meri je ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, kolikor so bila sploh sporna, ni pa v celoti pravilno uporabilo določb ZMed.

6. Izpodbijana sodba nima očitanih pomanjkljivosti; razlogi o odločilnih dejstvih si niso v nasprotju, saj je jasno razvidno, kaj so povzetki toženkinih stališč, ki jih sedaj ponavlja v pritožbi, kaj pa ocena sodišča, zato kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da bi imel tožnik interes za objavo popravka oz. bolje, da je bil njegov interes s sporno objavo prizadet, saj je nesporno on predsednik A., ki je kot oseba v tej funkciji razpoznavna že iz naslova prispevka, naveden pa je z imenom in priimkom tudi v besedilu prispevka (1). Glede tega pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo, da bi bila tožba nesklepčna ali pomanjkljiva ter da bi prvostopenjsko sodišče trditveno podlago v tej smeri kakorkoli dopolnjevalo.

8. Nadalje drži, kar pravi sodišče prve stopnje, da mora odgovorni urednik po pravilu 1. odst. 31. čl. ZMed objaviti popravek, razen če obstajajo razlogi, zaradi katerih se lahko objava zavrne, pri čemer so ti razlogi torej izjema od pravila in se morajo te vedno razlagati restriktivno. Nadalje se pritožbeno sodišče načeloma strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ima oseba, katere interes je prizadet, pravico zahtevati popravek, četudi je bila kasneje v zadevnem mediju informacija že zanikana ali popravljena, saj vsak prizadeti lahko izkoristi tim. pravico do popravka v širšem smislu, to pa je ne le golo zanikanje ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (4. odst. 26. čl. ZMed). Vendar pa je v tem konkretnem primeru popravek, ki je bil objavljen istega dne takoj za spornim obvestilom na pobudo A. z naslovom „V A. zanikajo, da bi kriminalisti pri D. našli konopljo“, v celoti zajel in tudi presegel to, kar želi doseči tožnik v tej pravdi. Vrhovno sodišče RS je že izreklo, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice (2). Natanko za to pa bi v primeru, če bi tožnik uspel, šlo, saj bi dosegel samo ponovitev dela informacije, ki je bila že v celoti, hitro in korektno objavljena; tej informaciji sam prav ničesar ne dodaja, kot je razvidno iz njegovega zahtevka.

9. Le delno drži toženkin pritožbeni argument, da je sama zgolj poročala o tem, kaj poroča drug medij, in sicer B. Res je, da se v naslovu spornega obvestila in še dvakrat v besedilu sklicuje na poročanje B., vendar je njeno obvestilo relativno obsežno in ne v celoti tako, da bi ga lahko ocenili kot golo informacijo o poročanju nekega drugega medija.

10. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo (5. al. 358. čl. ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. in 155. čl. ZPP: ker je tožnik propadel, mora toženki povrniti za pravdo potrebne stroške, vključno s pritožbenimi, in sicer 500 tč. po veljavni Odvetniški tarifi za odgovor na tožbo, 500 tč. za narok, 625 za pritožbo, 2% materialnih stroškov in 22 % DDV, skupaj 924,88 EUR. Priznane stroške mora tožnik toženki plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

Op. št. (1): „Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes (1. odst. 26. čl. ZMed).“ Op. št. (2): Sodba II Ips 154/2015 z dne 20. 8. 2015.