Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvi tožnik je od tožencev zahteval solidarno plačilo 1.500,00 EUR zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem po padcu čez vrv, ki naj bi jo na stopnišču tožnikov napeljali toženci. Iz naslova pretrpljenega strahu med in po padcu je zahteval plačilo 1.000,00 EUR. Zaradi protipravnega posega v njune osebnostne pravice z žalitvami sta zahtevala prvi in drugi tožnik vsak posebej 3.000,00 EUR, zaradi pretrpljenega strahu po grožnjah tožencev pa še nadaljnjih 1.000,00 EUR. Prvi tožnik je torej skupno zahteval plačilo odškodnine v višini 6.500,00 EUR, drugi tožnik pa v višini 4.000,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnikov v celoti zavrnilo in odločilo, da sta tožnika tožencema dolžna plačati pravdne stroške v višini 3.063,54 EUR. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 2.500,00 EUR (torej v zvezi s škodo, ki naj bi ob padcu čez vrv nastala prvemu tožniku) in v delu, ki se nanaša na stroškovno odločitev. V preostanku je pritožbo zavrnilo ter potrdilo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu. Ocenilo je, da je pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na odškodnino zaradi padca čez vrv, ker je prvi tožnik s prvo pripravljalno vlogo tozadevno res odpravil nesklepčnost tožbe.

3. Tožnika v predlogu za dopustitev revizije zastavljata naslednja vprašanja: "1. V kakšnih primerih prvostopenjsko sodišče po odpravi nesklepčnosti tožbe in ob izpolnjenih pogojih za zamudno sodbo lahko nadaljuje z vsebinsko obravnavo zahtevka, kar predstavlja postopanje v nasprotju s čl. 318/3?

2. Ali je sodišče v okviru MPV dolžno ponovno pozvati na odpravo nesklepčnosti, ob dejstvu, da se je že spustilo v vsebinsko obravnavo zahtevka in pričelo z izvajanjem dokaznega postopka?

3. Ali tožnik po tem, ko ga sodišče pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe, in tožnik to po svojem mnenju tudi stori, utemeljeno sklepa, da je odpravil nesklepčnost tožbe, ob dejstvu, da se je sodišče v nadaljevanju postopka spustilo v vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka in vse pravdne stranke tudi zaslišalo?

4. Kdaj se dokazi štejejo za jasne, enostavne in pregledne, da jih stranki ni potrebno izrecno povzemati in navajati, kot to dopušča sodba VSL II Cpg 1192/2015 z dne 23. 10. 2015?

5. Ali gre za jasne, enostavne in pregledne dokaze v situaciji, ko se stranka sklicuje na policijska poročila in druge listine policije, iz katerih jasno izhaja na katero izmed nasprotnih strank se določeno ravnanje nanaša?

6. Zgornje vprašanje še zlasti v situacijah, ko več strank ravna skupaj, nasprotna stranka pa se v svojih navedbah pojmovno sklicuje na vse stranke hkrati?

7. Ali stranka zadosti povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, če se v primeru hkratnega delovanja večih nasprotnih strank, na vse nasprotne stranke sklicuje enotno, pri čemer pa iz dokaznih listin izhaja, katero konkretno dejanje znotraj celotnega skupnega dejanja je storila posamezna stranka?

8. Ali je sodišče dolžno izdati zamudno sodbo, ko ugotovi, da v spisu ni odgovora na tožbo, pri čemer ga toženec v spis vloži naknadno in v ta namen ne predloži verodostojnih dokazil o oddaji pošiljk, tožnik pa je predhodno že odpravil nesklepčnost tožbe oz. gre na to sklepati iz ravnanja sodišča, ki se je spustilo v vsebinsko obravnavo zahtevka? Ali se 42. člen ZVEtL-1 razlaga tako, da ga je mogoče uporabiti le za zemljišča, ki jih je investitor stavbe, kateri bi ta zemljišča morala pripadati, pridobil pred 1. 1. 2003, ne pa tudi za zemljišča, ki jih je investitor pridobil po tem datumu zato, da bi zadostil zakonskim zahtevam glede obsega pripadajočih zemljišč k taki stavbi, ker investitor v prvotnem projektu ni zagotovil pripadajočih zemljišč v zadostnem obsegu?"

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).