Jedro

Revident s svojimi vprašanji in navedbami v reviziji ni zadostil v upravnosodni praksi uveljavljenim zahtevam, da se določeno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke (v nadaljevanju revident), št. 60121-2508/2006-MVZT/63 z dne 25. 7. 2013 (I. točka izreka). Z II. točko izreka je razsodilo, da se izobraževanje A. A., roj. ..., ki ga dokazuje z listino o LL.M. izobraževanju z dne 1. 10. 2006, ki jo je na ime A. A. izdala ustanova Wirtschaftsuniversität Wien na Dunaju, Republika Avstrija, v Republiki Sloveniji prizna. A. A. ima v Republiki Sloveniji pravico do uporabe v Republiki Avstriji pridobljenega znanstvenega naslova „Master of Laws (LL.M.)“. Ugotovi se, da je znanstveni naslov „Master of Laws (LL.M.)“, ki ga A. A. dokazuje z javno veljavno listino o izobraževanju z dne 1. 10. 2006, katero je na njegovo ime izdala izobraževalna institucija Wirtschaftsuniversität Wien na Dunaju, Republika Avstrija, enakovreden znanstvenemu naslovu magister znanost (mag.), ki ga po uspešno zaključenem podiplomskem izobraževalnem programu Civilno in gospodarsko pravo podeljuje Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. S III. točko izreka pa je zavrnilo tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

2. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku zavrnila tožnikovo zahtevo, da se v postopku priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja na podlagi listine, ki jo je izdala izobraževalna institucija Wirtschaftsuniversität Wien, ugotovi stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja, smer oziroma področje glede na zaključen tuj izobraževalni program in v tujini pridobljen strokovni oziroma znanstveni naslov, in tudi zahtevo, da se ugotovi, da je v tujini pridobljen naslov enakovreden slovenskemu znanstvenemu naslovu magister znanosti, pridobljenem po uspešno zaključenem podiplomskem študijskem programu za pridobitev magisterija Civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident smiselno uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 211/2015 z dne 30. 9. 2015, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 249/2013 z dne 13. 3. 2014, X Ips 246/2015 z dne 26. 8. 2015).

8. Revident v zvezi z dovoljenostjo revizije zastavlja več vprašanj, in sicer: „ - ali so predmet priznavanja izobraževanja v postopku za namen zaposlovanja v skladu z določili Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI) katerekoli listine, ne da bi zaključeno izobraževanje v tujini moralo izkazovati zaključen program, primerljiv programu za pridobitev izobrazbe, katerih obvezna sestavina je strokovni ali znanstveni naslov v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih nazivih (ZSZN-1)? Ali so torej, na drugi strani, ne glede na urejenost slovenskega pravnega reda, predmet priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja v skladu z ZPVI, tudi katerekoli listine o zaključenem izobraževanju katerekoli vrste, ki je kakorkoli mednarodno priznan (ne glede na obliko priznanja) oziroma akreditiran? - Ali so, v skladu z določili ZPVI o postopku priznavanja za namen zaposlovanja in za namen nadaljevanja izobraževanja, res tuji študijski programi izpopolnjevanja, ki prihajajo iz skupnega evropskega visokošolskega prostora in so umeščeni v bolonjski sistem na podlagi istih kvalifikatorjev, primerljivi (uporaba v pravnem redu se enači) študijskim programom za pridobitev izobrazbe, pridobljenimi v RS, in posledično (v odvisnosti od rešitve prvega pomembnega vprašanja), ali se res morebiten naslov, pridobljen po zaključenem tujem izpopolnjevanju, lahko v notranjem redu uporablja enako(vredno) kot strokovni in znanstveni naslov v skladu z ZSZN-1? - ter posledično, ali velja enako za slovenske študijske programe izpolnjevanja in slovenske študijske programe za pridobitev izobrazbe. - Ali so, v skladu z določili ZPVI, v postopku priznavanja za namen zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja, res tuji študijski programi izpopolnjevanja (ki izkazujejo naslov, ki ni primerljiv strokovnemu), ki prihajajo iz skupnega evropskega visokošolskega prostora, ki so umeščeni v bolonjski sistem na podlagi istih kvalifikatorjev na „poti“ do dokončanja in pridobitve znanj po programu za pridobitev izobrazbe druge stopnje (po zaključku katerih se pridobi strokovni naslov) v Avstriji, celo enakovredni slovenskemu študijskemu programu za pridobitev izobrazbe, katerega raven zahtevnosti ustreza ravni programov tretje stopnje izobrazbe in pridobitev znanstvenega naslova. Posledično, ali lahko po določbah ZPVI imetnik tujega izpopolnjevanja (manj kot druge stopnje) pridobi v RS pravico do uporabe svojega tujega naslova izpopolnjevanja in kumulativno tudi pravico do uporabe slovenskega znanstvenega naslova, ki je na ravni zahtevnosti programov tretje stopnje. Ali velja enako za slovenske študijske programe izpolnjevanja na poti do dokončanja druge stopnje in slovenske študijske programe za pridobitev izobrazbe ravni zahtevnosti tretje stopnje?“.

9. Ne glede na to, da Vrhovno sodišče glede na značilnosti revizije kot pravnega sredstva ter na svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015), po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi svojimi vprašanji in navedbami v reviziji v obravnavani zadevi, glede na stanje te zadeve, tem zahtevam ni zadostil oziroma tudi ni izkazal, da so ta vprašanja povezana s splošno problematiko priznavanja in vrednotenja izobraževanja na podlagi ZPVI, in sicer v postopku za namen zaposlovanja v RS, še posebej glede na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je v 48. členu določil, da študenti prejšnjih študijskih programov, uvedenih z Zakonom o visokem šolstvu iz leta 1994, lahko končajo izobraževanje najdlje do izteka študijskega leta 2015/2016, to je do 30. 9. 2016. Ker po tem datumu dokončanje prejšnjih študijskih programov ne bo več mogoče, ker se ne bodo več izvajali, ta vprašanja po presoji Vrhovnega sodišča niso pomembna za nadaljnji razvoj sodne prakse. Poleg tega gre v obravnavani zadevi za povsem specifičen primer, v katerem se je tožniku v prehodnem obdobju priznala le pravica do uporabe znanstvenega naziva, pridobljenega v Republiki Avstriji, po prejšnjem sistemu visokošolskega podiplomskega izobraževanja (mag. znanosti) in ne bolonjskem sistemu ter tudi ne stopnja izobrazbe po bolonjskem sistemu, saj je sodišče prve stopnje sledilo le tožnikovemu podrejenemu zahtevku, ne pa tudi tožnikovemu primarnemu zahtevku, naj sodišče ugotovi, da se njegovo izobraževanje uvršča v drugo stopnjo izobrazbe po bolonjskem sistemu, saj, kot je to obrazložilo sodišče prve stopnje, tožnikovo izobraževanje v tujini ne daje take stopnje izobrazbe, ker ni uvrščeno v bolonjski stopenjski sistem, zato tudi sodišče prve stopnje take izobrazbe ne more priznati.

10. Ker pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.