Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni utemeljen revizijski očitek, da bi morala biti ugotovljena ničnost izpodbijane odločbe, ker naj bi bilo z njo odločeno o že razsojeni stvari, in sicer o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost. Odločanje o že razsojeni stvari ni razlog za ničnost odločbe, kot to zmotno navaja tožnik. Lahko bi bil sicer razlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člen ZUP, vendar v obravnavanem primeru ne gre za tak primer.
V obravnavanem primeru tudi niso podani razlogi iz prvega odstavka 279. člena ZUP, zaradi katerih bi se odločba lahko izrekla za nično.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca št. 6032054 z dne 14. 5. 2014 ter zahtevek za obračun in izplačilo prikrajšanja pri nadomestilu za invalidnost za obdobje od 1. 10. 2007 do 4. 9. 2008, od 1. 7. 2009 do 11. 7. 2010, ter od 4. 8. 2010 do 13. 9. 2010, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči nižje stopnje odločali o zahtevku pomanjkljivo in ne v celoti. Zatrjeval in dokazoval je, da je bil upravičen do nadomestila za invalidnost že od 1. 10. 2007 dalje in ne šele od 14. 12. 2010 dalje, kot je to odločil toženec. Zato obstaja nasprotje med tem, kar sodišče navaja v razlogih sodbe in med listinami predloženimi v postopku. Ker je bilo z odločbo odločeno o že razsojeni stvari, in sicer o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost, bi odločba morala veljati za nično. Poleg tega so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni, pomanjkljivi in pavšalni.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
7. Iz dejanskih ugotovitev (na katere je revizijsko sodišče vezano – tretji odstavek 370. člena ZPP) izhaja, da je bil tožnik s sodbo opr. št. VII Ps 2201/2009 z dne 13. 2. 2013 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti od 1. 10. 2007 dalje, z določenimi omejitvami pri delu. Priznana mu je bila tudi pravica do nadomestila za invalidnost in tožencu naloženo, da odloči o odmeri in izplačevanju. Slednji je z odločbo št. 25 6032054 z dne 8. 5. 2013 odločil, da se tožniku kot invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni prizna pravica do nadomestila za invalidnost v znesku 250,90 EUR na mesec od 14. 12. 2010 dalje. Navedena odločba je postala dokončna in pravnomočna, ker se tožnik ni pritožil. 8. Tožnik je dne 20. 1. 2014 vložil predlog, da se izrek odločbe z dne 8. 5. 2013 izreče za ničen, oziroma da se odločba odpravi po nadzorstveni pravici. Z izpodbijano odločbo št. 6032054 z dne 14. 5. 2014 je toženec zavrnil predlog tožnika. Sodišči nižje stopnje sta presodili, da ni podan noben od razlogov iz 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji) za odpravo ali razveljavitev odločbe z dne 8. 5. 2013 po nadzorstveni pravici. Prav tako ne obstajajo zakonsko določeni pogoji, da bi se odločba z dne 8. 5. 2013 izrekla za nično po določbi 279. člena ZUP.
9. Predmet presoje v tem socialnem sporu je odločba z dne 14. 5. 2014, s katero je bil zavrnjen predlog za ugotovitev ničnosti odločbe z dne 8. 5. 2013 in predlog za odpravo te odločbe po nadzorstveni pravici. Sodišče druge stopnje je v okviru predmeta presoje tudi odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) in sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Dejstvo, da naj bi bil tožnik upravičen do izplačevanja nadomestila za invalidnost že pred datumom iz odločbe z dne 8. 5. 2013, v obravnavanem socialnem sporu ni odločilno glede na predmet presoje. Očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen. Prav tako ni utemeljen očitek, da sodišče ni odločilo o celotnem zahtevku. Sodišče je namreč v celoti zavrnilo zahtevek, ki oziroma kot ga je postavil tožnik v tožbi z dne 10. 6. 2014. 10. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni obrazložen, zato revizijski preizkus v tem delu ni mogoč. Tožnik v reviziji namreč samo na splošno navaja, da so odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče, v nasprotju z listinami. Pri tem ne navede, katera dejstva naj bi to bila, niti iz katerih listin naj bi izhajala protispisnost. 11. Ni utemeljen revizijski očitek, da bi morala biti ugotovljena ničnost izpodbijane odločbe, ker naj bi bilo z njo odločeno o že razsojeni stvari, in sicer o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost. Odločanje o že razsojeni stvari ni razlog za ničnost odločbe, kot to zmotno navaja tožnik. Lahko bi bil sicer razlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člen ZUP, vendar v obravnavanem primeru ne gre za tak primer.
12. V sodnem postopku je bila namreč tožniku priznana pravica do nadomestila za invalidnost in tožencu naloženo, da odloči o odmeri in datumu začetka izplačevanja. Zato je z odločbo z dne 8. 5. 2013 toženec dejansko odločil samo o višini nadomestila in datumu začetka izplačevanja že priznane pravice (kljub zapisu v izreku odločbe, da se tožniku "prizna pravica do nadomestila"), torej od kdaj se priznana pravica realizira.
13. V obravnavanem primeru tudi niso podani razlogi iz prvega odstavka 279. člena ZUP, zaradi katerih bi se odločba lahko izrekla za nično. Ker je imel toženec za odločanje o pričetku izplačevanja in višini nadomestila podlago v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne gre za primer, ko je bila odločba izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.