Jedro

Glede na dejansko ugotovitev, da se dokumentacija, katere vrnitev se zahteva, ne v času vložitve tožbe, niti v času sodne odločbe ni nahajala pri tožencih, je pravilna materialnopravna presoja sodišč, da tožnik z zahtevkom na njeno vrnitev ne more uspeti. Dokaz lastništva stvari, katere vrnitev se zahteva, je zgolj ena od predpostavk reivindikacijske tožbe.

O dopustni gestiji lahko govorimo, kadar nekdo hote in vede opravi tuj posel, ne da bi bil za to pooblaščen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožencu njegove revizijske stroške v znesku 413,10 EUR.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval, da mu toženca izročita naslednjo dokumentacijo (v izvirniku oziroma overjenem prepisu) za hišo ... v Kranju: investicijski program, idejne projekte, projekt izvedenih del za I.-III. fazo, ateste, ki potrjujejo kvaliteto vgrajenega betona, armature, zidakov, lepil in veziv, izolacije, dimnikov, suhomontažnih materialov, oken, vrat, talne in stenske keramike, barv, svetil, instalacijskih kanalov, električnih materialov, garancijske liste za okna, vrata, grelce za vodo, vodovodne armature, strojne naprave, zapisnike ali kako drugače imenovane dokumente o tlačnih in drugih preizkusih strojnih instalacij, pogodbe z izvajalci A. A., B. d.o.o., C. C., D. d.o.o., E. d.o.o., Obrtno podjetje F., OZ G., H. H., I. I., J. J., K. podjetje, S. podjetje, E. K., L. L., M. M., N. N., O., P., R., dnevnik o izvajanju del in knjigo obračunskih izmer, situacije oziroma račune s potrdilom o plačilu, ki so v tožbi konkretno specificirani, navodilo za obratovanje in vzdrževanje objekta in njegovih sestavnih delov, izjave po 61. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO), izjave izvajalcev in podizvajalcev po 58. členu ZGO ter po 65. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD). Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžen izročiti tožniku dnevnik o izvajanju del v zvezi z obnovo navedene hiše, v ostalem pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Predlaga, da se reviziji ugodi tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja okoliščine, ki po njegovem mnenju potrjuje sklep, da je zahtevana dokumentacija pritiklina njegove nepremičnine. Poudarja, da bi morala biti vsa zahtevana dokumentacija pridobljena v skladu z ZGO in izpostavlja razloge, zakaj „splošno prepričanje“ podpira stališče, da je v zvezi z gradnjo pridobljena dokumentacija potrebna za rabo nepremičnine. Obstoj pooblastilnega razmerja med tožencema nasprotuje stališču, da bi toženec na dokumentaciji pridobil lastninsko pravico. Ker ta ne trdi, da je lastnik dokumentacije, je to lahko le toženka, kar pa pomeni da je med lastnikom nepremičnine in lastnikom pritikline vseskozi obstajala identiteta. Z denacionalizacijsko odločbo je tožnik pridobil poleg solastnine na nepremičnini tudi lastninsko pravico na dokumentaciji. Revident nadalje graja zaključek sodišča, da je šlo v primeru obnove za tuj posel. Bistveno vprašanje je, ali posel po vsebini posega v tujo pravno sfero. Pri tem je treba upoštevati, da varstvo uživa že pričakovana lastninska pravica, ki v konkretnem primeru izhaja iz Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Položaj tožnika je bil zato pravno varovan že pred odločbo o denacionalizaciji. Revident sodišču druge stopnje očita, da je samo dopolnilo dejansko stanje glede zaključka, da se dela po letu 1991 niso več izvajala. Te ugotovitve v sodbi sodišča prve stopnje ni. Podana je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Obveznost plačila povečane vrednosti nepremičnine je glede na čas, v katerem je ta večvrednost dejansko nastala, eden od odločilnih argumentov v podporo revidentovemu stališču, da je bilo izvajanje gradbenih del tuj posel. Tisti ki je končni nosilec obveznosti, je oseba, v katere pravni krog posel sodi, kar je v konkretnem primeru tožnik. Poslovodstvo brez naročila je podano, kadar je opravljanje tujega posla zavestno. Ni mogoče pritrditi stališču sodišča, da so nepomembne okoliščine da je toženec vedel, da njegovo ravnanje vpliva na stanje nepremičnine, in da je hitel z izvedbo del, zato da bi z veliko vrednostjo del onemogočil oziroma otežil vrnitev nepremičnine, in da se je zavedal, da bodo z njegovim delovanjem nastale za tožnika posledice po ZDen. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da naj bi te okoliščine predstavljale novote. Tožnik jih je navajal že z vlogo z dne 21. 3. 2006. Navaja predpise, ki so toženko zavezali k hrambi dokumentacije.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožencema, ki sta nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Eden od pogojev za uspešno vrnitveno tožbo je, da je stvar, katere vrnitev se zahteva, v dejanski oblasti toženca, kar predstavlja trditveno in dokazno breme tožnika. Glede na dejansko ugotovitev, da se dokumentacija, katere vrnitev se zahteva, ne v času vložitve tožbe, niti v času sodne odločbe ni nahajala pri tožencih,(1) je pravilna materialnopravna presoja sodišč, da tožnik z zahtevkom na njeno vrnitev ne more uspeti. Navedenega namreč revident ne more uspešno izpodbiti z revizijsko grajo materialnopravnih zaključkov sodišč o lastništvu sporne dokumentacije oz. o njenem položaju kot pritikline. Dokaz lastništva stvari, katere vrnitev se zahteva, je zgolj ena od predpostavk reivindikacijske tožbe. Zatrjevanja revidenta, da bi toženca sporno dokumentacijo glede na zahteve predpisov o graditvi objektov morala imeti, dejanske ugotovitve, da dokumentacije ni v njuni posesti, ne morejo spremeniti. Glede na navedeno so brez vsake teže tudi v tej zvezi izpostavljeni revizijski očitki kršitev postopka.

7. Tožnik svojega zahtevka tudi ne more uspešno utemeljiti na poslovodstvu brez naročila. Glede na dejstva, da je bila toženka imetnica pravice uporabe na obravnavani podržavljeni nepremičnini vse do izdaje delne odločbe o denacionalizaciji dne 6. 3. 1995, ki je postala pravnomočna dne 26. 2. 1998, da je bila pogodba o delnem inženiring sklenjena 22. 8. 1989, vsa dela v zvezi s prenovo, opravljena na temelju te pogodbe, pa dokončana do decembra 1991 ter da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena v letu 1992, je pravilen sklep, da je z investiranjem obnove ... hiše opravljala svoj posel. O dopustni gestiji lahko govorimo, kadar nekdo hote in vede opravi tuj posel, ne da bi bil za to pooblaščen. Zaključka, da se je toženka kot investitorka zavedala, da opravlja posel za drugega na podlagi ugotovljenih dejstev, ni mogoče utemeljiti. Ker je torej odločilen dejanski subjektivni odnos poslovodje do posla, revident z izpostavljenem, da bi ta glede na ZDen oz. Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, moral biti drugačen, ne more uspeti. Prav tako pri tem nima nobene teže okoliščina, da je bil denacionalizacijski upravičenec oz. njegov pravni naslednik dolžan plačati toženki povečano vrednost objekta.

8. Ne drži, da bi sodišče druge stopnje samo ugotovilo, da se dela po letu 1991 niso več izvajala. To dejstvo je ugotovilo že sodišče prve stopnje (glej strani 13, 16 in 18 sodbe sodišča prve stopnje), sodišče druge stopnje pa je takšen dokazni zaključek sprejelo in se tako tudi opredelilo do pritožbenih navedb na strani 13 pritožbe. Protispisnost ni podana, če obstaja nasprotje med tem, kar stranka navaja v vlogah in tem, kar sodišče navaja v sodbi o vsebini strankine vloge.(2) Glede trditev pritožbe, da se je toženec zavedal, da njegovo ravnanje vpliva na stanje nepremičnine, da je hitel z izvajanjem gradbenih del zato, da bi onemogočil oz. otežil vrnitev nepremičnine tožniku in da se je toženka zavedala, da bodo z njenim delovanjem za tožnika nastale pravne posledice po ZDen, pa je višje sodišče sodišče odločilo, da so pravno nerelevantne, in šele podrejeno, da gre tudi za nedovoljene pritožbene novote.

9. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 413,10 EUR predstavlja stroške, ki jih je imel toženec z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo odmerjene v skladu z odvetniško tarifo. Strošek sodne takse za odgovor na revizijo tožencu glede na določila prvega odstavka 18. in 39. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ni bil priznan. Toženka stroškov odgovora na revizijo ni priglasila.

Op. št. (1): Prim. tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (2): Prim. 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.