Jedro

Ker tožnik v roku, določenem v drugem odstavku 92. člena ZObr in v prvem odstavku 4. člena pogodbe o zaposlitvi, ni uspešno zaključil šole za častnike, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev sklepa št. 1000-1109/2008-6 z dne 17. 2. 2009 ter sklepa št. 1004-1109/2008-6 z dne 19. 5. 2009 o prenehanju delovnega razmerja, ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz dela od 13. 3. 2009 dalje, vključno z izplačilom mesečne plače v višini 1.415,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter obračunom in plačilom prispevkov in davkov. Tožbo je zavrglo v delu, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke o njegovi obveznosti plačila stroškov vojaškega strokovnega usposabljanja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in razveljavilo sklep o zavrženju tožbe ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo, posledično pa tudi napačno oziroma nepopolno ugotovili dejansko stanje. Tožnik je bil šele 13. 12. 2007 imenovan na formacijsko dolžnost kandidata za častnika v vojaški šoli in je bil tako šele od tega trenutka dalje dolžan opraviti usposabljanje po 92. členu Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr). Po njegovi oceni ni mogoče šteti, da bi moral opraviti izobraževanje najkasneje do 12. 2. 2009, saj pred 13. 12. 2007 rok za dokončanje izobraževanja sploh ni mogel pričeti teči. Za začetek teka dveletnega roka namreč ni odločilen pričetek zaposlitve, temveč trenutek, ko je imel dejansko možnost, da izpolni svoje obveznosti iz izobraževanja. Nadalje navaja, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali je tožena stranka tožniku dejansko omogočila šolanje v okviru vojaškega usposabljanja, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, ter ponavlja pritožbene navedbe, da bi mu morala tožena stranka najprej omogočiti, da opravi pripravništvo, in ga šele po tem napotiti v šolo za častnike.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Predmet spora v tej zadevi je presoja dokončne odločitve tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku iz razloga po tretjem odstavku 92. člena ZObr, ker ni uspešno opravil vojaškega strokovnega usposabljanja. Ta zakonski razlog se veže na obveznosti, določene v drugem odstavku istega člena. Tožnik bi kot kandidat za častnika moral uspešno opraviti šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe. Za katero pogodbo gre, jasno izhaja iz prvega odstavka istega člena: gre za pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil kot kandidat za častnika. Pri tem pa velja pritrditi stališču revidenta, da za presojo, ali je kandidat za častnika pravočasno izpolnil obveznost iz drugega odstavka 92. člena ZObr, ni odločilen zgolj datum sklenitve pogodbe, pač pa tudi vprašanje, ali mu je tožena stranka pravočasno izpolnitev te obveznosti tudi dejansko omogočila (1).

7. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za častnika za določen čas desetih let (od 13. 2. 2007 do 12. 2. 2017) 12. 2. 2007. Z dnem 13. 2. 2007 je bil tudi razporejen na dolžnost kandidata za častnika – pripravnik z visoko strokovno izobrazbo v šolo za častnike in bil z zamikom petih delovnih dni vključen v 18. generacijo šole za častnike, kjer je vojaško usposabljanje potekalo skladno s Programom osnovnega vojaškega izobraževanja in usposabljanja kandidatov za častnike (v nadaljevanju program). Iz razlogov izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje nadalje jasno izhaja tudi zaključek, da je tožena stranka tožniku vojaško usposabljanje dejansko omogočila in da so razlogi, zaradi katerih ta svoje obveznosti iz drugega odstavka 92. člena ZObr ni izpolnil, v celoti na njegovi strani. Po predmetniku, ki je bil določen v 10. točki programa, bi moral namreč tožnik opraviti tudi predmet "T.", katerega pa tudi v tretjem poizkusu, ki je potekal pred komisijo, ni uspel opraviti in mu je tožena stranka na podlagi točke 9.2 programa, kjer je določeno, da se kandidatu, ki dobi pri tretjem opravljanju izpita negativno oceno, šolanje prekine, 9. 11. 2007 izdala sklep o prekinitvi šolanja.

8. Pri tem so neutemeljene revizijske navedbe, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali je tožena stranka tožniku dejansko omogočila šolanje v okviru vojaškega usposabljanja. Do tožnikovih navedb, da se je v izobraževanje 18. generacije vključil z zamikom petih delovnih dni, prav tako tudi do njegovih navedb o zdravstvenih težavah in o tem, da ni imel možnosti udeležiti se izobraževanja v okviru druge generacije, se je izčrpno opredelilo že sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pa se je sodišče druge stopnje s temi razlogi v celoti strinjalo. Zgolj zaradi tega, ker sodišče druge stopnje teh razlogov v sodbi ni ponovilo, ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe resda strnjeno, a kljub temu razumljivo pojasnilo, katera dejstva v predmetni zadevi šteje za odločilna, in obrazložilo svoje stališče do zadevnih ugotovitev prvostopenjskega sodišča. Pri tem velja poudariti, da podrobno obravnavanje vseh, tudi očitno neutemeljenih ter nesmiselnih pritožbenih argumentov presega zahtevani standard obrazloženosti odločb pritožbenega sodišča. 9. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je prav tako neutemeljeno revizijsko zavzemanje, da je bil tožnik dolžan vojaško usposabljanje po določbah 92. člena ZObr opraviti šele od 13. 12. 2007 in da rok, v katerem bi moral to usposabljanje uspešno zaključiti, pred tem datumom sploh ni mogel pričeti teči. V 4. členu pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podpisal dne 12. 2. 2007, je namreč določeno, da je dolžan uspešno končati šolo za častnike v dveh letih od dneva sklenitve te pogodbe. Ker tožnik v roku, določenem v drugem odstavku 92. člena ZObr in v prvem odstavku 4. člena pogodbe o zaposlitvi, ni uspešno zaključil šole za častnike, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep z dne 17. 2. 2009, na podlagi katerega mu delovno razmerje pri toženi stranki preneha 12. 3. 2009, in s sklepom z dne 19. 5. 2009 utemeljeno zavrnila tudi njegov ugovor zoper ta sklep.

10. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS VIII Ips 37/2003 z dne 18. 11. 2003.