Jedro

Obsojenčeva pravica do obrambe na glavni obravnavi bi bila kršena le tedaj, če sodišče obtožencu sploh ne bi dopustilo predlagati izvedbe nekega dokaza, ne pa v primeru, ko je obtoženec predlagal izvedbo dokaza, pa je sodišče izvedbo tega dokaza zavrnilo.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil obs. spoznan za krivega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa po členu 255/IV v zvezi s členom 251/III in I KZ RS ter obsojen na 7 mesecev zapora. Naloženo mu je bilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

V zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe zagovornik uveljavlja, da je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe na glavni obravnavi ter predlaga, naj se izpodbijani sodbi razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Po mnenju zagovornika je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe s tem, da tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče ni ugodilo zahtevi zagovornika, da se postavi izvedenec (cestno) prometne stroke, ki bi moral podati analizo vožnje obsojenca pred nezgodo, izračunati hitrost vožnje pred nezgodo, ugotoviti položaj vozil obsojenca in oškodovanca ter razčistiti druge okoliščine, ki so bistvene za razjasnitev dejanskega stanja.

V nasprotju s temi navedbami zagovornika meni senat Vrhovnega sodišča RS, da ni bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe na glavni obravnavi, niti niso bile s tem v zvezi kršene kakšne določbe kazenskega postopka v pritožbenem postopku. Obsojenčeva pravica do obrambe na glavni obravnavi bi bila namreč kršena le tedaj, če bi mu sodišče sploh ne dopustilo predlagati izvedbe nekega dokaza, v obravnavanem primeru torej izvedenca cestno-prometne stroke. Toda iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je bilo zagovorniku dopuščeno staviti tak dokazni predlog, le njegovo izvedbo je sodišče obrazloženo zavrnilo, ker pač tak dokaz glede na druge, v zapisniku o glavni obravnavi konkretno navedene okoliščine, ni bil potreben (list. št. 115). Tudi pritožbeno sodišče je v svoji odločbi z analizo posameznih dokazov, prav tako obrazloženo zavrnilo v pritožbi ponovljen predlog za zaslišanje izvedenca cestno-prometne stroke (stran 3 sodbe sodišča druge stopnje). Zato v tej zvezi ni bila kršena pravica obsojenca do obrambe na glavni obravnavi, niti kakšna določba kazenskega postopka v pritožbenem postopku, zagovornikovo vztrajanje na izvedbi omenjenega dokaza še v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe pa pomeni zgolj uveljavljanje, da dejansko stanje v rednem kazenskem postopku ni bilo popolno ugotovljeno. Tega pa se v tem postopku ne more več uveljavljati (člen 427 ZKP).

Po povedanem v napadeni sodbi niso bile zagrešene kršitve procesnega zakona, ki jih je uveljavljal zagovornik. Zato njegova zahteva ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (člen 429 v zvezi s členom 421 ZKP).

Določbe ZKP prejšnje Jugoslavije so bile v tej odločbi uporabljene v zvezi s členom 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).