Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku plačati glavnico v višini 6.300,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, navedenih v III. točki izreka. Za zahtevano plačilo glavnice v višini 833,56 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi je zaradi umika tožbe v tem delu postopek ustavilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da zvočni posnetek pridobi pravno naravo komercialnega fonograma šele z izdajo, ki je namenjena tržni eksploataciji. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) je fonogram izdan, ko je dokončan in pripravljen za ponudbo javnosti v zadostnem številu izvodov (v razumni količini). Zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma. Zmotno je tožnikovo stališče, da se obstoj njegove pravice do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov domneva. Nekomercialni fonogram z javno priobčitvijo ne more pridobiti pravne narave fonograma, izdanega za komercialne namene. Zato niso relevantne pritožbene navedbe, ki opozarjajo na dejstvo, da naj bi toženec z javno priobčitvijo nekomercialnih fonogramov dosegel gospodarsko korist. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Navaja, da je odprto večje število pravdnih postopkov z enako vsebino, med katerimi je pričujoči prvi zrel za revizijski preizkus. Pomen tega vprašanja poudarja tudi s potrebo po izenačitvi s stopnjo varstva v tujini, saj zanje velja ista „krovna“ pravna podlaga: Direktiva Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine; Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine; Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi; Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (t. i. Rimska konvencija, 1961, Ur. l RS-MP, št. 8/96); Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (WIPO Performances and Phonograms Treaty, Ur. l. RS-MP št. 25/99). Trdi, da je z izpodbijanim stališčem za izvajalce in proizvajalce fonogramov vzpostavljena slabša zaščita kot v primerljivih sistemih. Odločitev je pomembna tudi za trajanje pravic in za varstvo pravic v tujini glede na pravilo o dejanski vzajemnosti iz drugega odstavka 176. člena ZASP.

4. Predlog je utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije, določene v prvem odstavku 367.a člena ZPP, so izpolnjene glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Zato je Vrhovno sodišče v tem obsegu predlogu ugodilo in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).