Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Postopek teče od leta 2012 in zadeva je bila že enkrat na Vrhovnem sodišču RS1. Odločeno je bilo, da je zahtevek na izpraznitev in izročitev stanovanja neutemeljen. V ponovljenem postopku se je odločalo o podrednem zahtevku – odpovedi najemne pogodbe.
2. Sodišče prve stopnje je v delu ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe v preostalem pa ugodilo tožbenemu zahtevku. Zaključilo je, da je tožnik dokazal, da toženka ni plačevala računov za dobavo električne in toplotne energije ter da je bil opomin pred odpovedjo v skladu s 103. členom Stanovanjskega zakona2 (v nadaljevanju SZ-1). Tožnica je imela svoj način pobiranja pošte, in sicer je pošto prejemala „poštno ležeče“. Dejstvo, da določen čas ni imela poštnega nabiralnika, ne vpliva na njeno možnost seznanitve z vsebino pošte. Toženka tudi ni dokazala, da je račune v resnici plačala oziroma preplačala, zaradi česar naj bi imela dobropis. Tako ni uspela izpodbiti navedb, da računi v obdobju med februarjem 2015 in avgustom 2015 niso bilo plačani. Ker po prejemu opomina stroškov ni plačala v 15 dnevnem roku, je podan odpovedni razlog.
3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke. Strinjalo se je z zaključki sodišča prve stopnje, in sicer, da je toženka imela možnost se seznaniti s spornimi računi ter da ji je moralo biti jasno, da je obveznost do dobaviteljev nastala, saj je njihove storitve konstantno uporabljala. Opomin je bil v skladu SZ-1. Če pa med zaporednima kršitvama ne preteče več kot eno leto, pa skladno s četrtim odstavkom 103. člena SZ-1 opomin ni potreben.
4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije toženka. Dopustitev revizije predlagajo glede vprašanj:
5. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da sta nižji sodišči opominom z dne 2.7.2019, ki je bil toženki poslan v času teka postopka, šteli kot ustrezno podlago za odpoved pogodbe po tožbenem zahtevku, ki je bil vložen 5.6.2012?
6. Ali sta nižji sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev določb po 14. tč. 339. čl. ZPP s tem, ko sta navedli, da toženka od leta 2018 račune v zvezi spornim stanovanjem prejema kot poštno ležeče in da zato odstranitev nabiralnika na prejemanje računov Energetike in Elektra ni moglo vplivati, čeprav je celo sam tožnik potrdil, da poštar še vedno kdaj kakšno pošiljko za toženko pusti na ... ulici?
7. Ali najemodajalec v času trajanja najemnega razmerja lahko spremeni okoliščine glede sprejemanja poštnih pošiljk, če s tem povzroči, da najemnik ni z ustrezno stopnjo zanesljivosti seznanjen s svojimi obveznostmi iz takšnega najemnega razmerja, in če te okoliščine lahko spremeni, kdo je odgovoren za to, da posamezne obveznosti niso bilo poravnane in ali najemodajalec v takem primeru posledično lahko odpove najemno razmerje?
8. Ali je tožnik s tem, ko je zavračal postavitev nabiralnika, sam namerno povzročil in vzdrževal stanje, ki toženki ni omogočalo zanesljivega sprejemanja poštnih pošiljk?
9. Pomembnost vprašanj utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.
10. Predlog ni utemeljen.
11. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 VSRS sodba II Ips 3/2018 z dne 26. 4. 2018. 2 Uradni list RS, št. 69/03, z nadaljnjimi spremembami.