Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa obstoja kršitev določbe drugega odstavka 214. člena in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa obstoja v predlogu za dopustitev revizije zatrjevanih kršitev postopka – določbe drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov, ker je ugotovilo, da nista bila dobroverna posestnika v tem postopku spornega zemljišča v času zahtevane 20-letne priposestovalne dobe po določbi četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) in ker je toženka kupila sporno parcelo v dobri veri in zaupanju v javno knjigo leta 2001, ko tožnika lastnine sporne parcele na podlagi priposestvovanja nista vknjižila.

2. Tožnika sta v pritožbi opozorila na njune trditve iz tožbe o tem, da je pred njima sporno zemljišče užival kot lastnik M. P. in to najmanj od leta 1950, tožnikoma pa da ga je prepustil v izključno posest leta 1966 (kar pomeni, da sta ga priposestvovala že leta 1970) – pri čemer toženka ni nikoli oporekala tožbenim trditvam o lastninsko-posestnem stanju spornega zemljišča pred nastopom posesti tožnikov leta 1966. 3. Sodišče druge stopnje je tak pritožbeni očitek odpravilo z obrazložitvijo, da so trditve tožnikov o vsebini tožbenih navedb sicer točne, vendar pa da tožnika „posesti pravnega prednika nista konkretizirala“ in se zato sodišče „... z dobrovernostjo in trajanjem posesti M. P. niti ni moglo ukvarjati“.

4. Tožnika v predlogu za dopustitev revizije očitata sodišču druge stopnje (med drugim) tudi bistveno kršitev določbe drugega odstavka 214. člena in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj toženka tožbenim trditvam o lastninsko-posestnem stanju zemljišča pred nastopom posesti tožnikov ni oporekala; ker jih ni zanikala, se štejejo za priznana in jih tožnika nista bila dolžna „konkretizirati“ ali kakorkoli dokazovati (za kar pa sta tudi sicer ponudila v tožbi dokaz z zaslišanjem dveh prič in kar je sodišče zavrnilo), pri čemer na ta očitek iz pritožbe nista dobila odgovora (vsaj ne ustreznega in celovitega) v razlogih drugostopenjske sodbe.

5. Predlog je v gornjem povzetku njegove vsebine utemeljen.

6. Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije (367. a in 367. b člen ZPP) glede procesnopravnih vprašanj, predstavljenih v predlogu tožnikov in opredeljenih v izreku tega sklepa, je Vrhovno sodišče v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).