Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je brez pritožbene obravnave spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen po temelju, in s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v celoti, kršilo določbo 355. člena Zakona o pravdnem postopku in zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku? - Ali je sodišče druge stopnje tožeči stranki odreklo možnost sodelovanja in jo prikrajšalo v pravici do izjave ter pravici do pravnega sredstva? - Ali je v predmetni zadevi dokazna ponudba tožeče stranke ostala neizčrpana in je dokazna ocena višjega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku? - Ali je v predmetni pravdni zadevi odločitev višjega sodišča, da trditvena podlaga in dokazna ponudba tožeče stranke ne zadostuje za ugotavljanje obstoja škode, v skladu z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v slovenskem pravnem redu?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je brez pritožbene obravnave spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen po temelju, in s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v celoti, kršilo določbo 355. člena Zakona o pravdnem postopku in zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku? - Ali je sodišče druge stopnje tožeči stranki odreklo možnost sodelovanja in jo prikrajšalo v pravici do izjave ter pravici do pravnega sredstva? - Ali je v predmetni zadevi dokazna ponudba tožeče stranke ostala neizčrpana in je dokazna ocena višjega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku? - Ali je v predmetni pravdni zadevi odločitev višjega sodišča, da trditvena podlaga in dokazna ponudba tožeče stranke ne zadostuje za ugotavljanje obstoja škode, v skladu z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v slovenskem pravnem redu?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo in razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Zoper drugostopenjsko odločbo je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je brez pritožbene obravnave spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen po temelju, in s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v celoti, kršilo določbo 355. člena Zakona o pravdnem postopku in zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku? - Ali je sodišče druge stopnje tožeči stranki odreklo možnost sodelovanja in jo prikrajšalo v pravici do izjave ter pravici do pravnega sredstva? - Ali je v predmetni zadevi dokazna ponudba tožeče stranke ostala neizčrpana in je dokazna ocena višjega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku? - Ali je v predmetni pravdni zadevi odločitev višjega sodišča, da trditvena podlaga in dokazna ponudba tožeče stranke ne zadostuje za ugotavljanje obstoja škode, v skladu z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v slovenskem pravnem redu?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).