Jedro

Vpliv t. i. sekundarnega zdravljenja na pričetek teka zastaranja (odstranjevanje hiperpigmentacij po zaključku t. i. primarnega zdravljenja).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 4. 7. 2004 telesno poškodoval kot sopotnik na motorju. Utrpel je odrgnino in rano na levem kolenu z zmernim hematomom proti goleni ter odrgnine po celotni zunanji strani stegna. Odškodninsko tožbo je vložil 26. 6. 2009. 2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Na podlagi dokaza z izvedencem medicinske stroke je ugotovilo, da je bilo zdravljenje končano 23. 7. 2004, zato je presodilo, da je terjatev za povrnitev odškodnine, ki se je nanašala izključno na nepremoženjsko škodo, zaradi poteka subjektivnega zastaralnega roka v celoti zastarala. Tožnikovo tezo, da je bilo zdravljenje končano šele aprila 2009, ker je do tedaj opravljal laserske posege zaradi zmanjšanja izrazite hiperpigmentacije kot posledice odrgnin, je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Za presojo pričetka teka zastaranja je kot ključen ocenilo čas, ko je bilo po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke zdravljenje končano (23. 7. 2004), torej ko so bile zunanje spremembe fiksirane, stabilizirane in dokončne, medtem, ko omilitev kozmetskih posledic poškodb, kar poimenuje kot sekundarno zdravljenje, po presoji pritožbenega sodišča ne sodi v okvir rednega zdravljenja. Odstranitev hiperpigmentacij ni časovno omejena, zanjo bi se tožnik lahko odločil kadarkoli ali sploh nikoli.

4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj (1) kdaj začne teči zastaranje odškodninskega zahtevka v primeru sekundarnega zdravljenja, za katerega izvedbo je odločitev v celoti prepuščena oškodovancu, predvsem kadar gre za zmanjšanje pravno priznane škode, konkretno skaženosti, (2) ali je v primeru, da je primarno zdravljenje zaključeno, dopustno v okviru določbe 352. člena Obligacijskega zakonika upoštevati tudi sekundarno zdravljenje pod pogojem, da to nastopi neposredno po zaključenem primarnem zdravljenju in (3) ali se sekundarno zdravljenje, konkretno laserska terapije za odstranjevanje hiperpigmentacije kože, nastale kot posledica škodnega dogodka, obravnava kot zdravljenje posledic škode iz škodnega dogodka ali ne; če je odgovor negativen, kakšna je tedaj pravna narava tovrstnih medicinskih posegov, ki so posledica odpravljanja škode oziroma ali gre v tem primeru za novo škodo. Predlog se sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 305/2008 in II Ips 229/2006, v katerih je zastopano stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano ter da zato ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni realno pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.

5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).