Jedro

Kriteriji, ki jih je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi uporabila tožena stranka, so bili drugačni od kriterijev, določenih v 38. in 39. členu KPVIZ. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila zato nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 4. 2007 nezakonita ter da tožniku delovno razmerje na podlagi te odpovedi ni prenehalo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 4. 2007 nezakonita in se zato razveljavi, da pogodba o zaposlitvi med strankama z dne 1. 9. 1995 velja in da je tožnik v delovnem razmerju na delovnem mestu vzgojitelj in da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati za dobo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačati vse zakonsko določene davke in prispevke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je bila toženi stranki odvzeta pravica do kontradiktornosti in izjave, ker sodišče postopka ni vodilo v skladu z določbo 285. člena ZPP. Zato tudi, zaradi spremenjene sodne prakse, tožena stranka, ki v času obravnave za spremenjeno sodno prakso še ni vedela, ni navedla vseh odločilnih pravnih dejstev in ni ponudila ustreznih dokazov zanje, sodišče pa jo nanjo ni opozorilo. Ugotavlja tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in listinami oziroma navedbami v spisu. Tožena stranka namreč ni izvedla informativnega točkovanja naknadno, kar ugotavlja sodišče v obrazložitvi sodbe. Tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila določb KPVIZ niti ne ZDR, saj nikjer niso določeni pogoji za izvedbo ocenjevanja po v KPVIZ predpisanih kriterijih pri manjšem številu delavcev. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo s sklepom razveljavi.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. V odgovoru na revizijo je tožnica prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Po določbi 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP se lahko revizija vloži v primeru bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, če je do nje prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje. Zato očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 285. člena ZPP v primeru, ko je sodišče odločalo na seji senata, ni mogoče ugotoviti. Tožena stranka sodišču smiselno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, ker naj ne bi imela pravice do kontradiktornosti in izjave. Te bistvene kršitve seveda ni mogoče ugotoviti, saj je tožena stranka za odločitev bistveno izjavo podala že v odgovoru na tožbo, ko je navedla, da pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni upoštevala kriterijev iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ – Ur. l. RS 52/94 in nadalj.). Takšne kršitve ni ugotoviti niti ob upoštevanju odločbe USRS Up 312/03 z dne 15. 9. 2005. 9. Materialno procesno vodstvo se lahko nanaša na dejanske navedbe, na stvarne predloge, na dokazni postopek ali na pravna vprašanja. Vendar se uporaba materialnega procesnega vodstva upošteva le, če je to potrebno. To pomeni, da v primeru, če je tožena stranka sama od sebe navedla vsa odločilna dejstva – „pri odpovedi nismo uporabili kriterijev iz KPVIZ“ – zakon ne zahteva dodatnih aktivnosti sodišča. Materialnega procesnega vodstva tudi ni v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi (iz sodbe VSRS II Ips 284/2004 – „Kar je cilj in smisel materialnega procesnega vodstva v pritožbenem postopku ni več mogoče doseči...“).

10. Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti, v njej ni nasprotij ali nejasnosti, enako tudi ne nerazumljivosti. Kdaj je bilo izvršeno informativno točkovanje ni odločilno dejstvo, zato revizijsko sodišče revizijskemu očitku bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni moglo slediti.

11. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

12. Po določbi prve alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca po spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo.

13. ZDR v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev sicer ne zahteva posebnih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim v primeru manjšega števila delavcev odpove pogodbe o zaposlitvi. Vendar ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Zato bi sodišče v primeru, da ne bi uporabilo določb KPVIZ, zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji zakonitosti obravnavane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodna praksa, ki sicer ni pravni vir, je namreč zavzelo stališče, da gre za zmotno uporabljeno materialno pravo in nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, če pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga niso bile upoštevane določbe ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti. Takšno stališče je VSRS zavzelo v velikem številu odločitev, pri čemer je bila prva VIII Ips 429/2006 z dne 27. 2. 2007, nato pa VIII Ips 364/2006 z dne 27. 2. 2007, VIII Ips 386/2006 z dne 13. 3. 2007 in ostale, ki se ni spremenilo in so enake odločitve bile sprejete tudi na primer s sodbo VIII Ips 476/2007 dne 17. 11. 2008. 14. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer ni dokazala utemeljenega (in resnega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker niso bili uporabljeni kriteriji KPVIZ. Kriteriji, ki jih je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi uporabila tožena stranka so bili drugačni od kriterijev določenih v 38. in 39. členu KPVIZ, zato je sodišče pravilno odločilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Zato je sodišče druge stopnje tudi ugodilo pritožbi tožnika in v celoti ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku.

15. Vsi ostali razlogi iz revizije so za odločitev v obravnavani zadevi nepomembni.

16. Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Odgovor na revizijo ni prispeval k razjasnitvi zadeve, zato je sodišče o stroških odgovora na revizijo odločalo na podlagi določb 155. člena ZPP.