Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

1. Reviziji tožnika se delno ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi: "Pritožbi toženke se delno ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se glasi: Toženka je dolžna plačati tožniku 11.684,19 EUR (prej 2.800.000 SIT) in zamudne obresti od tega zneska od 1.1.2002 do 27.6.2003 v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 do plačila pa v višini predpisanih zakonskih zamudnih obresti ter mu povrniti pravdne stroške v višini 1217,64 EUR (prej 291.796 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2004 do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Tožbeni zahtevek se v presežku do vtoževanega zneska 21699,22 EUR (prej 5.200.000 SIT) in v obrestnem delu za čas od 31.3.1998 do 31.12.2001 v celoti, od 1.1.2002 do 27.6.2003 pa delno kot neutemeljen zavrne. V ostalem se pritožba toženke in v celoti pritožba tožnika zavrneta in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba prvostopenjskega sodišča. Tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške, toženki pa je dolžan v roku 15 dni povrniti njene pritožbene stroške v znesku 76,25 EUR (prej 18.273 SIT)."

2. V ostalem se revizija zavrne.

3. Toženka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožniku 95,22 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 3.100.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in mu povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku do vtoževanega zneska 5.200.000 SIT in v ostalem obrestnem delu je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je njeno odškodninsko obveznost znižalo na znesek 2.100.000 SIT, spremenilo pa je tudi izrek o pravdnih stroških. V ostalem je pritožbo toženke in pritožbo tožnika zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške in da je toženki dolžan povrniti sorazmeren del njenih pritožbenih stroškov.

Proti navedenim sodbam je tožnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. V njej se zavzema za zvišanje odškodnine, ki mu je bila prisojena za nepremoženjsko škodo, saj meni, da mu je že prvostopenjsko sodišče prisodilo prenizko odškodnino. Trdi, da mu gre za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti glede na ugotovitve izvedenca medicinske stroke najmanj 3.000.000 SIT odškodnine. Nerazumljivi so mu razlogi pritožbenega sodišča, ki sicer ugotavlja, da je zaradi posledic poškodbe moral opustiti rokoborbo, kljub temu pa je odškodnino iz tega naslova znižalo, ker ni zatrjeval, da se bo s tem športom ukvarjal doživljenjsko. Pravi, da bi se lahko s tem športom tekmovalno ukvarjal še 15 let, saj je bil poškodovan zelo mlad, verjetno pa bi bil tudi kasneje v tem športu aktiven. Dejstvo, da ni zatrjeval, da bi se z rokoborbo ukvarjal doživljenjsko, ničesar ne spremeni - pomembno je, da je moral zaradi poškodbe takoj pozabiti na aktivno udejstvovanje pri rokoborbi. Pritožbeno sodišče bi moralo nadalje upoštevati, da je utrpel številne in zelo hude telesne poškodbe, ki so razvidne iz predložene zdravniške dokumentacije in izvedenskih mnenj, opisal pa jih je tudi sam v svoji izpovedi. Zato se zavzema, da se tudi odškodnina za telesne bolečine zviša na 1.700.000 SIT. Odškodnina vsaj v znesku 500.000 SIT pa mu po navedbah v reviziji pripada še za duševne bolečine zaradi skaženosti. Ker je nesporno, da je asimetrija njegovega obraza podana in je zanj moteča, so mu nerazumljivi razlogi pritožbenega sodišča, da mu odškodnina iz tega naslova ne pripada. Duševne bolečine trpi tudi zaradi poškodbe zobovja, saj ga protetični nadomestki motijo. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa zadevo odstopi prvostopnemu sodišču v nadaljnje postopanje in odločanje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena. Revizijsko sodišče ugotavlja, da pritožbenemu sodišču očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ( Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3 ) ni podana. Obe sodišči sta ugotovili, da ni prišlo do hujše asimterije tožnikovega obraza, ampak da je ta le minimalna in drugim neopazna. Ugotovili sta tudi, da pri tožniku tudi sicer ne obstaja skaženost oziroma da ta ni take stopnje, da bi vzbujala pozornost, usmiljenje ali pomilovanje, tako da tožnika ob teh objektivnih ugotovitvah njegov subjektivni občutek ne upravičuje do odškodnine za to obliko škode. Navedeni razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, so po presoji revizijskega sodišča jasni in razumljivi. Sklepanje pritožbenega sodišča, da je tožnik upravičen do nižje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker ni zatrjeval, da bi se z rokoborbo v tekmovalnem smislu ukvarjal doživljenjsko, pa ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pač pa zmotno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče je glede obstoja, trajanja in stopnje tožnikovih telesnih in duševnih bolečin vezano na ugotovitve nižjih sodišč, saj z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni upoštevalo sklicevanja revizije na podatke iz zdravstvene dokumentacije, izvedenskih mnenj in tožnikove izpovedi, kolikor od teh ugotovitev odstopajo.

Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnik v prometni nesreči 23.4.1997 utrpel pretres možganov, zvin vratne hrbtenice, zlom levega ličnega mostička kosti, izbitje zob 2 1 in 3 2, omajanje zob 1 1 in 4 1, zlom korenine zoba 3 1 in zlom krone zoba 2 2 ter udarec v glavo z brazgotino na čelu. Podroben dejanski obseg vseh oblik njegove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na drugi do sedmi strani prvostopenjske sodbe ter na tretji do peti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejše dejanske ugotovitve. Tožnik je bil ob nezgodi star 27 let, posledice zaradi poškodbe hrbtenice, zobovja in pretresa možganov pa bo imel tudi v bodoče. Bolečine, ki so prisotne ob dolgotrajni prisilni drži, ga ovirajo pri opravljanju poklica voznika tovornega vozila. Pri športnih aktivnostih ga omejujejo glavoboli, ima tudi slabši spomin in je pogosto zaspan. Tudi protetični nadomestki zob mu ne zagotavljajo enake kvalitete hranjenja, nima več takega občutka, kot če bi imel svoje zobe, skrajšano življenjsko dobo pa imajo tudi sosednji zobje. Zaradi poškodbe je moral opustiti rokoborbo, s katero se je ukvarjal tekmovalno - bil je tudi državni prvak v kategoriji do 75 kg. Med sotekmovalci je prej imel veliko kolegov, po poškodbi pa se je iz družbe umaknil. T emeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Za telesne bolečine in nevšečnosti sta sodišči tožniku prisodili odškodnino v znesku 1.100.000 SIT (sedaj 4590,22 EUR). Pri odmeri odškodnine za to obliko njegove nepremoženjske škode sta ustrezno upoštevali merila 200. in 203. čl ena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 97/2007).

Utemeljen pa je revizijski očitek o nepravilni uporabi materialnega prava pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika. Odškodnino iz tega naslova, ki jo je prvostopenjsko sodišče odmerilo na 1.700.000 SIT (sedaj 7093,97 EUR), je pritožbeno sodišče znižalo na 1.000.000 SIT (sedaj 4172,93 EUR). Med razlogi za to odločitev je pritožbeno sodišče navedlo, da tožnik ni zatrjeval, da bi se z rokoborbo tekmovalno ukvarjal doživljenjsko. Zaključek pritožbenega sodišča, da je zaradi tega odškodnina, kakršno je tožniku iz tega naslova odmerilo prvostopenjsko sodišče, previsoka, pa je zmoten. Iz ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je tožnik moral opustiti rokoborbo prav zaradi obravnavane poškodbe. Prav zaradi nje je njegova življenjska aktivnost pomembno zmanjšanja, zaradi tega pa bo duševno trpel tudi v bodoče. Že navedene ugotovitve, ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin tožnikovega duševnega trpljenja, po presoji revizijskega sodišča utemeljujejo prisojo odškodnine za tožnikove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 1.700.000 SIT (sedaj 7093,97 EUR). Pri odmeri te odškodnine so upoštevane tudi višine odškodnin, ki jih sodišča prisojajo za podobne vrste škode ter razmerja med manjšimi in večjimi škodami, tako da navedeni znesek predstavlja pravično denarno odškodnino za to obliko tožnikove nepremoženjske škode. Revizijsko sodišče je zato reviziji delno ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 380. člena ZPP), v ostalem pa jo je kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče ponovn o odločilo o stroških vsega postopka. Pri tem v odločitev o stroških prvostopenjskega postopka ni posegalo, saj je ocenilo, da uspeh tožnika po odločitvi o njegovi reviziji ne narekuje drugačne porazdelitve stroškov prvostopenjskega postopka med pravdni stranki (drugi odstavek 154. člena ZPP). Uspeh tožnika z revizijo pa je upoštevalo pri stroških pritožbenega in revizijskega postopka. Po odločitvi revizijskega sodišča je toženka s pritožbo uspela le z 18% (zavrnjen je še pritožbeni predlog za 300.000 SIT odškodnine od v pritožbi izpodbijanih 1.700.000 SIT odškodnine). Tožnik ji je zato dolžan povrniti le 18% od 423,64 EUR (prej 101.520 SIT) njenih pritožbenih stroškov, to je 76,25 EUR (prej 18.273 SIT). Sam pa trpi svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel. Glede na njegov uspeh z revizijo mu je toženka dolžna povrniti 23% njegovih revizijskih stroškov (od 3.100.000 SIT v reviziji še zahtevane odškodnine je bilo tožniku prisojenih nadaljnjih 700.000 SIT odškodnine). Revizijsko sodišče je tožniku priznalo 750 točk za sestavo revizije po odvetniku in 20% DDV na odvetniške storitve, kar ob sedanji vrednosti odvetniške točke (0,46 EUR) znese 414 EUR (prej 99.211 SIT). Toženka mu je dolžna povrniti 23% tega zneska oziroma 95,22 EUR (prej 22.819 SIT).