- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1822/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1822.2004 Civilni oddelek
Povzetek
- Soglasje nasprotnega udeleženca za umik predloga v nepravdnem postopku.Ali je potrebno soglasje nasprotnega udeleženca za umik predloga v nepravdnem postopku?
- Obveščanje nasprotnega udeleženca o umiku predloga.Ali je sodišče dolžno obvestiti nasprotnega udeleženca o umiku predloga in mu omogočiti predlog za nadaljevanje postopka?
- Bistvena kršitev določb nepravdnega postopka.Ali je sodišče prve stopnje kršilo določbe ZNP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe o umiku predloga?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Soglasje nasprotnega udeleženca za umik predloga v nepravdnem postopku ni potrebno, sodišče pa mora nasprotnega udeleženca o tem obvestiti.
Izrek
P Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika predloga ustavilo nepravdni postopek zaradi prodaje nepremičnin vl. št. 531 k.o. B.. Odločilo je, da bo o priglašenih stroških nasprotnega udeleženca sodišče odločilo naknadno s posebnim sklepom.
Zoper sklep se pritožuje B.K. zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi procesne kršitve in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in postopek nadaljuje.
Navaja, da predlagatelj ni dal soglasja za umik predloga. Navaja tudi, da upoštevaje, da ni vedel za umik predloga, predlaga, da se zadeva vrne v prejšnje stanje in v zadevi odloči. Predlagateljici sta na pritožbo odgovorili in predlagali zavrnitev le-te.
Pritožba je utemeljena.
1. odst. 23. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP določa, da predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. 1. odst. 24. člena istega zakona pa, da vsak udeleženec lahko v 15. dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka.
Pritožba tako nima prav, da bi moral predlagatelj za umik dati soglasje. Take določbe ZNP nima. Res pa je, da bi sodišče prve stopnje moralo nasprotnega udeleženca B.K. obvestiti o umiku ter mu sporočiti, da lahko v 15. dneh predlaga nadaljevanje postopka. Šele po izteku tega roka bi lahko izdalo izpodbijani sklep. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in ker je izdalo sklep o umiku, ne da bi nasprotnemu udeležencu dalo možnost, da se v 15. dneh izjavi o morebitnem nadaljevanju postopka, je kršilo določbo 1. odst. 24. člena ZNP, kar v zvezi s členom 339/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP in členom 37 ZNP predstavlja bistveno kršitev določb nepravdnega postopka. Ta kršitev je namreč vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe o umiku predloga.
Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep razveljaviti člen 354/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP). Po prepričanju pritožbenega sodišča, je pritožnikov "predlog za vrnitev v prejšnje stanje", podan skupaj s pritožbo v 15. dneh od prejema izpodbijanega sklepa, treba obravnavati kot predlog nasprotnega udeleženca B.K., naj se postopek nadaljuje (člen 24/1 ZNP). Sodišče prve stopnje bo zato v tem smislu moralo s postopkom nadaljevati.
Odločitev o pritožbenih stroških, nastalih z odgovorom na pritožbo, se pridrži za končno odločbo glede na določbo člena 165/3 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.