Jedro

Ker zaradi obstoječe protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO, sodišči v postopku nista upoštevali meril ZVPSBNO in vseh okoliščin konkretnega primera, revidentu v obravnavanem postopku ni bilo zagotovljeno primerljivo učinkovito sodno varstvo, kot bi mu bilo zagotovljeno na podlagi ZVPSBNO. Zato mu je bila v konkretnem sodnem postopku kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je od toženke zahteval odškodnino za nepremoženjsko škodo za nematerialno škodo, in sicer 3.338,34 EUR zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, 2.086,46 EUR zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter 1.251,88 EUR zaradi kršitve enakosti pred zakonom. Te pravice naj bi mu bile kršene v delovnem sporu, ki ga je sprožil zaradi ugotovitve prerekane terjatve iz naslova odpravnine, ki je tekel pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Oddelek v Kranju od 14. 12. 1998 do sklenitve sodne poravnave 14. 7. 2003. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožniku naložilo, da mora toženki povrniti stroške pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 170/2010 dopustilo glede vprašanja materialnopravne pravilnosti stališča iz pravnomočne sodbe o neupravičenosti tožnika do odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO kot posledico domnevne kršitve te pravice, ki je prenehala pred 1. 1. 2007. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je tožnik proti drugostopenjski sodbi vložil pravočasno revizijo. Meni, da sta sodišči zmotno uporabili pravo, saj bi morali uporabiti ZVPSBNO, kar potrjuje tudi ustavna odločba U-I-207/08-10, Up-2168/08-12 z dne 18. 3. 2010, v kateri je odločeno, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo RS in da se do odprave tega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede višine in pravičnega zadoščenja uporabljajo določbe ZVPSBNO. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. 4. Sodišče je revizijo vročilo toženi, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v našem pravnem redu zagotavlja ZVPSBNO. Revident utemeljeno opozarja, da je Ustavno sodišče v odločbi U-I-207/08-10, Up-2168/08-12 z dne 18. 3. 2010 ugotovilo, da je prehodna ureditev po 25. členu ZVPSBNO v neskladju s četrtim odstavkom 15. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS, kolikor ne ureja položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007 in do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Ustavno sodišče je hkrati določilo način izvršitve te odločbe, tako da morajo sodišča do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tudi za to skupino oškodovancev glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja, uporabljati ustrezne določbe ZVPSBNO.

7. ZVPSBNO v 4. členu za presojo utemeljenosti sodnega varstva po tem zakonu predpisuje vrsto meril, ki jih morajo sodišča (kumulativno) upoštevati pri odločanju o zadevi. Ker zaradi obstoječe protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO, sodišči v postopku nista upoštevali meril ZVPSBNO in vseh okoliščin konkretnega primera, revidentu v obravnavanem postopku ni bilo zagotovljeno primerljivo učinkovito sodno varstvo, kot bi mu bilo zagotovljeno na podlagi ZVPSBNO. Zato mu je bila v konkretnem sodnem postopku kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi ugotovljene kršitve je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških postopka v zvezi z revizijo je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.