Jedro

Revizijsko sodišče ugotavlja, da se zahtevka za povrnitev škode, ki jih uveljavlja tožnik, opirata na različno dejansko podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). Gre namreč za dva, med seboj nepovezana zavarovalna primera. Ker je revizija naperjena le zoper odločitev o zahtevku glede prve prometne nesreče, njegova vrednost (1.142,34 EUR) pa ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 1. 5. 1995 s toženko sklenil pogodbo o življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem po polici št. S 1099794. Dne 6. 5. 1999 je utrpel prometno nesrečo, v kateri je zadobil zlom prsnice s premikom za celo širino. Toženka je tožniku dne 20. 3. 2000 priznala 2,5-odstotno invalidnost ter mu glede na to izplačala odškodnino. Ker je bil tožnik mnenja, da je njegova invalidnost 10-odstotna, je v tem postopku iz navedene prometne nezgode uveljavljal plačilo v znesku 1.142,34 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek je bil v tem delu pravnomočno zavrnjen, saj sta sodišči ugotovili, da je tožnikova invalidnost le 2-odstotna. Tožnik je dne 24. 1. 2000 ponovno doživel prometno nesrečo, v kateri je utrpel rupturo desne rotatorne manšete. V zvezi s to nesrečo je v tem postopku zahteval plačilo 18.495,70 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zahtevku je bilo pravnomočno ugodeno le glede zneska 3.153, 94 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2001 do plačila, v preostalem pa je bil zavrnjen.

2. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo.

3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja. Po drugem odstavku 367. člena ZPP(1) je dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje »ugotovitev vrednosti spornega predmeta« in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če pa imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

6. Revizijsko sodišče ugotavlja, da se zahtevka za povrnitev škode, ki jih uveljavlja tožnik, opirata na različno dejansko podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). Gre namreč za dva, med seboj nepovezana zavarovalna primera. Ker je revizija naperjena le zoper odločitev o zahtevku glede prve prometne nesreče, njegova vrednost (1.142,34 EUR) pa ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.

7. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

Op. št. (1): Ker se je zadevni postopek pred sodiščem prve stopnje končal s sodbo z dne 7. 11. 2006, kar je bilo pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Uradni list RS, št. 45/2008), se skladno z drugim odstavkom njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo).