Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz 367a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo odškodnino iz naslova nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prvostopenjsko sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo vse elemente civilnega delikta in mu prisodilo odškodnino v višini 28.800,00 EUR, ki naj bi se tožniku izplačala v petih obrokih. Pri tem je izhajalo predvsem iz materialnopravnih izhodišč, začrtanih s strani Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji z dne 12. 3. 2014. Ugotovilo je, da pomeni že izbris sam po sebi protipravno ravnanje toženke in utemeljuje njeno odškodninsko odgovornost na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije. Konkretno je obdobje izbrisa trajalo 192 mesecev. Ob upoštevanju navedenega, je bil tožniku iz naslova nepremoženjske škode prisojen znesek 20.000,00 EUR (zaradi posega v svobodo gibanja in za doživete vojne grozote), iz naslova premoženjske škode pa znesek 39.360,00 EUR (za izpadlo denarno socialno pomoč in za izpadli otroški dodatek). Sodišče je nadalje upoštevalo, da skupna denarna odškodnina zaradi izbrisa ne sme presegati trikratnika denarne odškodnine, do katere bi bil tožnik upravičen v upravnem postopku (konkretno je tožnik na podlagi upravne odločbe prejel 9.600,00 EUR), in je posledično skupno višino odškodnine zamejilo na 28.800,00 EUR (12. člen Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva Ur. l. RS, št. 99/13; v nadaljevanju ZPŠOIRSP).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in prisojeni znesek znižalo na 19.200.00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je po njegovi oceni spregledalo, da je tožnik na podlagi upravne odločbe že prejel 9.600,00 EUR in bi v primeru, da bi prvostopenjska odločba ostala v veljavi, iz naslova odškodnine zaradi izbrisa prejel štirikratnik dosojenega zneska v upravnem postopku, kar pa ni dopustno, glede na zahtevo 12. člena ZPŠOIRSP. Ugotovilo je tudi, da je obdobje izbrisa trajalo 183 mesecev, kar pa v končni fazi (glede na zakonske omejitve) ni vplivalo na odmero odškodnine. V preostalem delu, je drugostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo in pritrdilo razlogom prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno drugostopenjsko odločitev je toženka pravočasno vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem sprašuje sledeče: 1.) Ali sta sodišči prve in druge stopnje, s tem, da nista ugotovili vseh elementov odškodninske odgovornosti, na katero izrecno odkazuje 11. člen ZPŠOIRSP, kršili materialno pravo? 2.) Ali je sodišče pravilno ugotovilo pravno relevantno vzročnost? 3.) Ali mobilizacija in sodelovanje v vojni predstavlja nov škodni dogodek in prekinitev vzročne zveze? 4.) Ali odločanje o odškodnini po 11. členu ZPŠOIRSP pomeni odstop od določbe ZPP o navajanju dejstev in dokazov? 5.) Ali je sodišče v konkretnem primeru v sodnem postopku po določbah ZPP, pravilno odločilo o upravni zadevi? 6.) Ali pravica, ki jo zakon daje določenemu krogu oseb, a priori pomeni njeno utemeljitev oziroma priznanje? Toženka vložen predlog utemeljuje predvsem s tem, da gre za vprašanja o katerih Vrhovno sodišče do sedaj še ni odločalo in da je v zvezi z izbrisom pred sodišči odprtih še vrsta nedokončanih postopkov. Nadalje vztraja, da zavrnitev tožnika na meji ni v vzročni z njegovim izbrisom iz stalnega registra prebivalstva, kar velja še toliko bolj za njegovo sodelovanje v vojni in v zvezi s tem nastale duševne bolečine. Tožnik prav tako ni upravičen do odškodnine iz naslove premoženjske škode, saj v v sodnem postopku ni izkazal upravičenosti do denarne socialne pomoči in otroškega dodatka.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče skladno s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Ker navedeni pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče – skladno z določilom drugega odstavka 367.c člena ZPP – predlog kot neutemeljen zavrnilo.