Jedro

Tožena stranka je bila kot banka in garant upravičena in zavezana opraviti formalni preizkus, ali so se predloženi dokumenti tožeče stranke skladali s tistimi, ki so bili navedeni v bančni garanciji. Pri tem ne gre za preverjanje resničnosti vsebine izjav v predloženih listinah in dokumentih, pač pa za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se toženi stranki (banki) predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji.1 Skladno z načelom strogosti in formalnosti je za izplačilo garantiranega zneska ključno, da predložene listine in dokumenti v celoti ustrezajo zahtevam/pogojem v bančni garanciji.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 7.039,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, dalje.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka je kot upravičenka od tožene stranke kot izdajateljice bančne garancije zahtevala plačilo zneska po tej garanciji. Toženi stranki je očitala, da je unovčenje bančne garancije neupravičeno zavrnila, saj da je izpolnila vse v garanciji navedene (dokumentarne) pogoje. Odškodninsko odgovornost tožene stranke je utemeljevala na določbi 147. člena OZ. Kot delodajalka naj bi odgovarjala tudi za protipravno ravnanje svojega delavca A. K., ki je tožečo stranko zavajal in sicer ves čas deloval v smeri preprečitve izplačila bančne garancije.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da noben od postavljenih garancijskih pogojev ni po svoji naravi (nedopusten) nedokumentarni pogoj, prav tako ne gre za nejasen oziroma nemogoč pogoj. Ugotovilo je, da tožeča stranka ni predložila vseh zahtevanih listin in posledično izpolnila vseh garancijskih pogojev po zadevni bančni garanciji. Ker tožena stranka z zavrnitvijo izplačila po bančni garanciji ni ravnala protipravno, podlage za njeno odškodninsko odgovornost ni. Zavajajočega ravnanja odgovornih oseb pri toženi stranki tožeča stranka ni zatrjevala dovolj določno, da bi se lahko sodišče do njega opredelilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb pravdnega postopa (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da sklep o izvršbi obdrži v veljavi in toženi stranki naloži v plačilo vtoževani znesek s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

7. Tožena stranka je v korist tožeče stranke izdala Bančno garancijo za dobro in pravočasno izvršitev pogodbenih del št. 2971/11 z dne 19. 4. 2011, skupaj z dvema spremembama (z dne 8. 6. 2011 ter 15. 2. 2012). Z bančno garancijo se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki na prvi poziv izplačala znesek 907.500,00 EUR, če bo zahtevek za njeno unovčenje vseboval: - 1. originalen pisen zahtevek upravičenca za unovčenje bančne garancije z navedbo konkretne pogodbene določbe, ki jo je prekršil dolžnik; konkretnega opisa vseh relevantnih okoliščin kršitve iz prejšnje alineje, zlasti pa čas, kraj, objekt in konkretna dela, kjer je kršitev nastopila itd.; pravnega temelja, višine in zapadlosti denarne terjatve, ki je nastala upravičencu zaradi kršitve; - 2. original pisnega mnenja sodnega izvedenca in original pisnega mnenja pooblaščenega izvajalca za strokovni nadzor A., d. o. o., ki oba potrjujeta, da je zahtevek upravičenca v celoti utemeljen po temelju, višini in zapadlosti; - 3. kopijo pisnega poziva upravičenca dolžniku s priloženima mnenjema iz prejšnje točke, naj v roku 60 dni poravna svojo obveznost iz prve točke in potrdila o priporočeni oddaji tega poziva na pošti; - 4. originalen izvod garancije št. 2971/11. 8. Tožeča stranka je 29. 6. 2012 zahtevala unovčenje bančne garancije s priloženo listinsko dokumentacijo, ki je vsebovala kopijo dopisa izvajalcu (dolžniku B., d. o. o.) z dne 20. 4. 2012, ki poziva na izpolnitev v roku 60 dni ni vseboval. Dopisu izvajalcu tožeča stranka prav tako ni priložila mnenja sodnega izvedenca in pooblaščenega izvajalca za strokovni nadzor. Zahtevi za unovčenje bančne garancije tudi ni predložila potrdila o priporočeni oddaji dopisa na pošti.

9. Poziv tožeče stranke na unovčenje Bančne garancije je tožena stranka zavrnila.

**Razlogi revizije**

10. Revidentka na sodišče druge stopnje naslavlja dva očitka. Sodišče naj bi zmotno ocenilo, da je bil pogoj po 3. točki bančne garancije jasen in mogoč. S tem, ko bi tožeča stranka izvajalcu dala dodaten (60 dnevni) rok za izpolnitev, bi zahtevek iz bančne garancije še ne zapadel, hkrati pa tudi sodni izvedenec in pooblaščeni izvajalec za strokovni nadzor ne bi mogla v svojem mnenju (2. točka bančne garancije), ki naj bi bilo priloženo zahtevku izvajalcu za izpolnitev, potrditi, da je terjatev že zapadla. Sodišču druge stopnje revidentka še očita, da je zmotno pritrdilo sodišču prve stopnje, ki je navkljub nepravočasnosti upoštevalo tretjo pripravljalno vlogo tožene stranke in zato (nepravilno) zaključilo, da je tožena stranka dejstva, ki utemeljujejo njeno odškodninsko odgovornost, pravočasno prerekala.

**O utemeljenosti revizije**

11. Za bančno garancijo se po prehodni določbi drugega odstavka 1061. člena Obligacijskega zakonika uporablja XXXVIII. poglavje Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Z bančno garancijo prevzema banka obveznost nasproti prejemniku garancije (upravičencu), da mu bo poravnala obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji (prvi odstavek 1083. člena ZOR). Besedilo bančne garancije tožene stranke utemeljuje uporabo 1087. člena ZOR. Tožena stranka se je zavezala, da bo na prvi poziv tožeči stranki izplačala garantirani znesek, pri čemer je bilo izplačilo zneska pogojeno s predložitvijo specificiranih dokumentov. Tožena stranka je bila tako kot banka in garant upravičena in zavezana opraviti formalni preizkus, ali so se predloženi dokumenti tožeče stranke skladali s tistimi, ki so bili navedeni v bančni garanciji. Pri tem ne gre za preverjanje resničnosti vsebine izjav v predloženih listinah in dokumentih, pač pa za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se toženi stranki (banki) predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji.1 Skladno z načelom strogosti in formalnosti je za izplačilo garantiranega zneska ključno, da predložene listine in dokumenti v celoti ustrezajo zahtevam/pogojem v bančni garanciji.

12. Dejanska ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa, je, da tožeča stranka zahtevku za unovčenje bančne garancije ni priložila potrdila o priporočeni oddaji dopisa izvajalcu, prav tako dopis izvajalcu ni vseboval poziva k plačilu v roku 60 dni. Na podlagi takšne ugotovitve je pravilen zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožeča stranka pogoja po 3. točki garancije ni izpolnila, tožena stranka pa je izplačilo garancijskega zneska pravilno odklonila. Tožeča stranka se v reviziji sicer sklicuje na nejasen in s tem nemogoč pogoj v zvezi z obveznostjo, da dopisu izvajalcu predloži pisno mnenje sodnega izvedenca in pooblaščenega izvajalca za strokovni nadzor A., d. o. o., vendar s takšnim ugovorom ne more uspeti. Uspeti ne more zato, ker ni izpolnila niti ostalih pogojev v bančni garanciji, pa tudi zato ne, ker navedenega pogoja ni mogoče označiti kot nejasnega. Kot je tožeči stranki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pogoj v bančni garanciji ne določa niti datuma poziva niti datuma izdelave mnenj, zahteva pa, da je mnenje priloženo pozivu. Navedeno pomeni, da (upošteven) poziv izvajalcu na plačilo ni bil pogojen z rokom, določenim v njem, prav tako bančna garancija ne določa, da morata mnenji sodnega izvedenca in pooblaščenega izvajalca potrjevati utemeljenost zahtevka tožeče stranke zoper izvajalca v času njenega zahtevka za unovčenje bančne garancije. Zadostuje, da sodni izvedenec in pooblaščeni izvajalec potrdita utemeljenost zahtevka tožeče stranke za čas pred pozivom izvajalca na izpolnitev. Poleg tega zgolj s pozivom na izpolnitev tožeča stranka ni spremenila trenutka zapadlosti terjatve. Poziv/opomin ima za posledico zgolj izostalo zamudo izvajalca, ki pa ne učinkuje tudi na samo zapadlost terjatve.

13. Neutemeljena pa je revizija tudi v delu, ko sodiščema očita procesno kršitev po 286. a in 214. členu ZPP. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da navedbe tožene stranke v tretji pripravljalni vlogi ne pomenijo novih navedb v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP, temveč gre zgolj za konkretizacijo že podanih navedb v zvezi z zatrjevano protipravnostjo ravnanja A. K. Tožena stranka je namreč že v prvi pripravljalni vlogi prerekala trditve tožeče stranke, da je zaposleni tožene stranke A. K., na ravnanju katerega tožeča stranka utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene, pri zavrnitvi izplačila bančne garancije ravnal napačno in s tem protipravno. Izrecno je poudarila, da bi bilo zahtevku tožeče stranke na izplačilo po bančni garanciji ugodeno, če bi tožeča stranka ravnala v skladu s pogoji za njeno unovčitev. V nadaljevanju pa se je tožena stranka opredelila tudi do zatrjevane nepravilnosti v zvezi s podaljšanjem veljavnosti bančne garancije. Takšen ugovor tožene stranke utemeljuje zaključek o sporni naravi zatrjevanih dejstev tožeče stranke (o ravnanju A. K.), zato sta sodišči nižjih stopenj uporabo 214. člena ZPP pravilno zavrnili. Revidentka ob tem tudi ne pojasni, katere so tiste navedbe, ki jih tožena stranka pred vložitvijo tretje pripravljalne vlogo še ni podala in jih je sodišče zato (kot prepozne) ne bi smelo upoštevati. Posledično nekonkretiziranega revizijskega očitka ni mogoče preizkusiti.

14. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

15. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, nosi sama svoje stroške in mora toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) znašajo ti skupaj 7.039,40 EUR in zajemajo 5.750,00 EUR priglašenih stroškov sestave odgovora na revizijo (tarif. št. 3300), 20,00 EUR stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve (tarif. št. 6002), vse povečano za 22 % DDV.

1 Primerjaj sodbo VSRS III Ips 4/2015 z dne 21. 6. 2016 (10. točka obrazložitve).