Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri vožnji s kolesom po klancu navzgor trčil v zadnji del tovornega vozila - vlačilca, ki je stalo pred njim kot zadnje v stoječi koloni, čakajoč na prehod državne meje. Pri tem mu je nastala škoda na kolesu in čeladi. Zahteva plačilo odškodnine od zavarovalnice, pri kateri je imel voznik tovornega vozila sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijanih sodbah pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da v konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost voznika tovornega vozila? 2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijanih sodbah pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da v konkretnem primeru ni podana krivdna odgovornost voznika tovornega vozila? 3. Ali sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijanih sodbah pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da je v konkretnem primeru podana krivdna v celoti odgovornost tožeče stranke oz. kolesarja? Opozarja na sodbo I Cp 1613/2015, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da je odškodninska odgovornost voznika tovornega vozila v razmerju do kolesarja vedno objektivna. Ker sta sodišči odločili nasprotno, sodna praksa višjih sodišč ni več enotna. Ne strinja se z oceno sodišč, da do prometne nesreče ni prišlo zaradi krivdnega ravnanja zavarovanca toženke - voznik tovornega vozila oz. vlačilca bi moral skladno z določbami ZPrCP ustrezno opozoriti druge udeležence cestnega prometa na nevarnost na cesti, zlasti, ker je bil zavarovanec toženke zadnji v ustavljeni koloni vozil, bodisi z vklopom varnostne utripalke na vozilu bodisi s postavitvijo varnostnega trikotnika. Če bi to storil, do nesreče ne bi prišlo. Njegova opustitev je vzrok za nastanek škodnega dogodka. Sodišči bi morali aplicirati določbo iz 171. člena OZ o deljeni odgovornosti. Izpostavlja vsebino izvedenskega mnenja, da "v kolikor bi bil kolesar obveščen o zastoju na cesti, bi se mu po vsej verjetnosti lažje izognil". Sklicuje se na sodbo Republike Hrvaške z dne 4. oktobra 2021, s katero je sodišče oprostilo tožnika vseh očitkov in postopek o prekršku zoper njega ustavilo. Razlogi odločitev nižjih sodišč so v nasprotju z zaključki sodbe.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).