Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava, dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in - ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke in delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava, dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in - ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke in delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2017 in tožencu naložilo, da ga za ta čas prijavi v zavarovanja in mu uredi vpis delovne dobe pri matični evidenci ZPIZ. Ugotovilo je obstoj terjatve tožnika iz naslova plače za 41. plačni razred za čas od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2017 glede obračuna in odvoda davkov in prispevkov od v izreku navedenih mesečnih bruto zneskov ter izplačila pripadajočih neto zneskov, zmanjšanih za že prejeta izplačila v tem obdobju. Ugotovilo je tudi obstoj terjatev iz naslova regresa za letni dopust za obdobje od 2014 do 2017 ter iz naslova denarnega povračila zaradi odpovedi reintegraciji v bruto znesku 6.342,87 EUR. Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožnika iz naslova višjih zahtevkov za sporno obdobje iz naslova obračuna in odvoda davkov in prispevkov, izplačila pripadajočih neto zneskov plače, regresa za letni dopust, odškodnine za neizrabljen letni dopust in iz naslova denarnega povračila. Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožnika do višine ugotovljenih neto terjatev z zakonskimi zamudnimi obrestmi, iz naslova vseh izvedenih plačil tožniku v obdobju od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2017 v znesku 166.159,45 EUR. Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna plačo za 41. plačni razred za čas od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2017 v bruto zneskih, ki so navedeni v izreku, od navedenih bruto zneskov obračuna davke in prispevke ter tožniku izplača pripadajoče neto zneske, zmanjšane za že prejeta izplačila v tem obdobju s strani tožene stranke, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razlike neto zneskov od vsakega 19. v mesecu za plačo preteklega meseca. Toženi stranki je naložilo tudi, da tožniku obračuna regres za letni dopust za obdobje od 2014 do 2017 v bruto zneskih, ki so navedeni v izreku, od navedenih zneskov odvede akontacijo dohodnine ter tožniku izplača pripadajoče neto zneska, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. posameznega koledarskega leta. Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna denarno povračilo zaradi odpovedi reintegraciji v višini 6.342,87 EUR bruto, od tega zneska odvede davke in prispevke ter tožniku izplača pripadajoči neto znesek. Zavrnilo je, kar je tožnik zahteval več ali drugače. Na podlagi odpovedi zahtevkom je zavrnilo zahtevke za plačilo regresa za prehrano za obdobje od septembra 2012 do avgusta 2017. 2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da v izreku ne ugotavlja več obstoja terjatve tožnika in neobstoja terjatve tožene stranke; dajatveni del sodbe pa je spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevke za izplačilo neto zneskov plač za sporno obdobje ter za obračun in plačilo denarnega povračila. Postavilo se je stališče, da tožnik do vtoževanih neto zneskov plač ni upravičen, ker je tožena stranka to svojo obveznost izpolnila s tem, da je tožniku za sporno obdobje za opravljeno delo na podlagi pogodb civilnega prava plačala več, kot pa bi znašal seštevek bruto plač za 41. plačni razred. Glede obračuna bruto plač ter plačila davkov in prispevkov pa se je postavilo na stališče, da delodajalec te svoje obveznosti ne more prevaliti na delavca. Zahtevek za priznanje denarnega povračila po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2014) je zavrnilo z utemeljitvijo, da je tožnik priznanje delovnega razmerja zahteval le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka predlagala dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: - Ali je sodišče, ki je pristojno za delovne spore, pristojno za odločanje o pobotnem ugovoru, s katerim delodajalec uveljavlja v pobot delavčevega zahtevka za plačilo plače iz faktičnega delovnega razmerja, znesek, ki ga je delavcu že plačal za to isto delo le da na podlagi pogodbe civilnega prava? - Ali se plačilo za delo na podlagi pogodbe civilnega prava, za katero je kasneje odločeno, da je delovno razmerje, šteje kot neto ali kot bruto plačilo? - Ali se plačilo za delo, ki ga je delavec prejel za delo na podlagi pogodbe civilnega prava, za katerega je kasneje odločeno, da je delovno razmerje, pobota z bruto ali neto zneskom plače? - Ali je plačilo za delo na podlagi pogodbe civilnega prava dopustno v sodnem postopku pobotati z drugimi zahtevki delavca iz faktičnega delovnega razmerja (nadomestila, dodatki, regresi, …)? - Ali je delavec v primeru, če sodišče odloči, da je delavec v dejanskem delovnem razmerju, čeprav je delal in prejemal plačilo na podlagi pogodbe civilnega prava, dolžan vrniti delodajalcu toliko kot je prejel več kot znaša njegova neto plača povečana za nadomestila in dodatke? - Ali je materialno procesno pravno pravilno, da sodišče odloči, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova plačil na podlagi pogodb civilnega prava, hkrati pa ta pobotni ugovor vseeno deloma upošteva pri svoji odločitvi? - Ali je oseba, ki je prejemala plačila za delo na podlagi pogodb civilnega prava za katerega je bilo kasneje odločeno, da je delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejemajo ostali delavci?

4. Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanj navedenih v izreku sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, zato je v skladu s 367.c členom ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.