Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče, s tem ko je spremenilo sodbo prve stopnje, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče, s tem ko je spremenilo sodbo prve stopnje, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta 24. 4. 2007 sklenili kreditno pogodbo, s katero je tožnik pri toženki najel stanovanjski kredit za nakup in dokončanje stanovanjske hiše v znesku 192.500 CHF z rokom vračila v 240 mesečnih anuitetah, od katerih je prva zapadla 31. 5. 2007, zadnja pa 30. 4. 2027.

2.Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe iz več razlogov, med drugim tudi, ker toženka ni opravila pojasnilne dolžnosti in mu je predstavila le prednosti kredita v CHF glede ugodne obrestne mere, zamolčala pa mu je dolgoročno izredno izpostavljenost zaradi valutnega tveganja, pri čemer je bil tožniku kredit svetovan kot varen in ugoden.

3.Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek.

4.Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožnika in spremenilo izrek sodbe tako, da je ugotovilo ničnost kreditne pogodbe. V preostalem delu je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo v novo sojenje.

5.V zvezi s sodbo višjega sodišča toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1.Ali se, glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da so glavni elementi pogodbenega razmerja med tožečo in toženo stranko, s katero se je tožena stranka tožeči stranki zavezala posoditi, tožeča stranka pa vrniti določen znesek v švicarskih frankih (v nadaljevanju: glavni predmet pogodbe) dogovorjeni posamično, takšen dogovor med pravdnima strankama sploh lahko šteje za "pogodbeni pogoje za namene 22. do 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se je uporabljal do 26.1.2023 (v nadaljevanju ZVPot)?

2.Ali bi pritožbeno sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13/EGS, izključiti uporabo te Direktive v konkretnem primeru in odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, zlasti ZPotK (kot je veljal v času sklepanja pogodb), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje kreditnih pogodb v CHF?

3.Ali je razlaga pojasnilne dolžnosti, ki temelji na dokumentih in sodni praksi sprejeti po letu 2007 (ko je bil sklenjen kredit), skladna s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov kot izhaja iz 155. člena Ustave RS?

4.Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni opravila pojasnilne dolžnosti, materialnopravno pravilna oziroma: (i) ali je opozorilo o možnosti nastanka "črnega scenarija" nujno oziroma ključno za ustrezno izpolnitev pojasnilne dolžnosti oziroma ali je mogoče pojasnilno dolžnost opraviti tudi na drugačen način ter (i) ali je treba pri presoji pojasnilne dolžnosti izhajati iz perspektive slovenskega potrošnika v časovnem trenutku sklepanja Kreditnih pogodb, ki se je skozi zgodovino pogosto soočal z menjavo valut in kreditiranjem v tuji valuti?

5.Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre oziroma slabe vere tožene stranke materialnopravno pravilna?

6.Ali je zgolj ugotovitev, da pojasnilna dolžnost ni izpolnjena, dovolj za ugotovitev slabe vere banke oziroma kršitev načela vestnosti in poštenja brez istočasne presoje ostalih okoliščin, predvsem morebitnega naklepa ali hude malomarnosti banke pri izpolnjevanju pojasnilne dolžnosti banke?

7.Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?

8.Ali mora potrošnik v okviru uveljavljanja ničnosti na podlagi določil 24. člena ZVPot trditi in dokazati, s kakšnimi informacijami je banka v trenutku sklepanja pogodbe razpolagala (oziroma bi mogla in morala razpolagati) in ali bi te informacije, če bi z njimi razpolagala, vplivale na njeno voljo na sklenitev kreditne pogodbe oziroma ali je pritožbeno sodišče pravilno ravnalo, ko je štelo, da bi tožena stranka mogla in morala pričakovati, da se tečaj lahko spremeni tudi znatno v škodo potrošnika, ne da bi slednji to dejstvo ustrezno izkazal?

9.Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, če je pri sojenju na drugi stopnji spremenilo svoje predhodno pravno naziranje in mimo trditvene podlage ter v škodo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (po pritožbi tožeče stranke), ne da bi bila tožena stranka predhodno seznanjena s spremenjenim pravnim naziranjem pritožbenega sodišča in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, še posebej glede na dejstvo, da je tudi drugostopenjsko sodišče pojasnilo, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča materialno pravno pravilna glede na takrat veljavno sodno prakso, spremembo sodbe pa je utemeljilo izključno s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča?

10.Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. in 358. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, niti ni razpisalo naroka, niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso?

11.Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča, za katerega je samo ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje in je odločitev materialnopravno pravilna glede na v času izdaje sodbe veljavno in ustaljeno sodno prakso, in sicer izključno zaradi spremenjene sodne prakse, ki je nastala šele leto in pol po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča?

12.Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko je po eni strani pritrjuje ugotovljenemu dejanskemu stanju sodišča prve stopnje, po drugi strani pa ugotavlja dejstva, ki so v nasprotju z ugotovitvami iz obrazložitve sodbe prve stopnje?

13.Ali je zadoščeno standardu obrazloženosti sodbe drugostopenjskega sodišča, kadar drugostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe (s katero spremeni prvostopenjsko odločbo) navede samo to, da ugotovljena dejstva utemeljujejo določeno pravno posledico, še posebej v primeru, ko je sodišče prve stopnje na podlagi teh istih dejstev presodilo ravno nasprotno, pri čemer stranka v času odločanja na prvi stopnji ni mogla računati na takšno interpretacijo dejanskega stanja?

6.Predlog je delno utemeljen.

7.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

ZvezaZakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 351, 355, 358

Pridruženi dokumenti*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.