Jedro

Prva toženka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na vrednost spora, označeno v sodbah sodišč nižjih stopenj (41.729,26 EUR), ki je povzeta iz tožbe, kjer je bila označena nediferencirano kljub objektivni in subjektivni kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov (zoper navadna sospornika) z različno dejansko in pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). K morebitnemu drugačnemu sklepanju ne pripomore njeno enostransko in poljubno navajanje različne vrednosti spornega predmeta za primer predloga za dopustitev revizije (15.000,00 EUR), ki jo je označila v isti vlogi in ob povsem enakem izpodbijanem delu.

Stroški revizijskega odgovora, v katerem tožnik vsebinsko odgovarja na revizijo in predlaga njeno zavrnitev, niso bili potrebni, saj je revizijsko sodišče revizijo zaradi razlogov procesne narave zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnik sam krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper prvo toženko kot njegovo "bodočo razvezano" ženo uveljavljal zahtevek za ugotovitev, da so premičnine, naštete v izreku prvostopenjske sodbe, njegovo posebno premoženje (sodišče prve stopnje mu je v tem delu ugodilo – 1. točka izreka sodbe) ter da je nepremičnina vl. št. 16 k. o. Š. in osebno vozilo ... prav tako njegovo posebno premoženje (sodišče prve stopnje je v tem delu zahtevek tožnika zavrnilo – 2. točka izreka, ker je ugotovilo, da gre za premoženje druge toženke); zoper drugo toženko pa je tožnik uveljavljal še zahtevek za izstavitev listine za vknjižbo njegove lastninske pravice na nepremičnini iz 2. točke izreka sodbe, vendar je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (3. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije in navedla, da je "vrednost spornega predmeta v predlogu za dopustitev revizije 15.000,00 EUR", z isto vlogo pa še "podredno revizijo" in navedla, da je "vrednost spornega predmeta v reviziji 41.729,26 EUR". Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti oziroma ji ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo nasprotuje revizijskim navedbam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške.

5. Glede na tako "eventualno kumulacijo" pravnih sredstev je bilo treba najprej odločiti o primarno uveljavljanem predlogu za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče ga je s sklepom II DoR 611/2010 z dne 10. 3. 2011 zavrglo zaradi neustrezne (navedbe) vrednosti spornega predmeta in vlogo predlagateljice odstopilo prvostopenjskemu sodišču, ki je opravilo postopek s podredno uveljavljano revizijo.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Vlagatelj (izrednega) pravnega sredstva je dolžan izkazati obstoj pogojev za njegovo dovoljenost. Med drugim mora pravilno označiti in ustrezno utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizija je namreč dovoljena, če omenjena vrednost presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), sicer pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Obstoja tega pogoja za vsebinsko odločanje o reviziji revidentka z neobrazloženim navajanjem poljubnih in različnih vrednosti spornega predmeta ni izkazala.

8. Prva toženka se v reviziji sklicuje na vrednost spora, označeno v sodbah sodišč nižjih stopenj (41.729,26 EUR). Ta je povzeta iz tožbe, kjer je bila označena nediferencirano kljub objektivni in subjektivni kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov (zoper navadna sospornika) z različno dejansko in pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP), kar privede do enake posledice kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.(1) Na to vrednost se torej revidentka neutemeljeno sklicuje. K morebitnemu drugačnemu sklepanju ne pripomore njeno enostransko in poljubno navajanje različne vrednosti spornega predmeta za primer predloga za dopustitev revizije (15.000,00 EUR), ki jo je označila v isti vlogi in ob povsem enakem izpodbijanem delu.

9. Ker torej revizija ni dovoljena že po samem zakonu in ker ni bila predhodno dopuščena, je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato (skupaj z v njej vsebovano stroškovno zahtevo) zavrglo (377. člen ZPP).

10. Stroški revizijskega odgovora niso bili potrebni. V njem tožnik vsebinsko odgovarja na revizijo in predlaga njeno zavrnitev. Revizijsko sodišče je revizijo zaradi razlogov procesne narave zavrglo, zato mora tožnik te stroške v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP kriti sam.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006 in mnoge druge.